Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Toplota

Index Toplota

Toplôta (oznaka Q) je v fiziki količina, ki meri energijo, ki zaradi razlike v temperaturi prehaja iz enega telesa na drugo.

51 odnosi: Agregatno stanje, Atom, Celzijeva temperaturna lestvica, Džul, Dež, Delo, Energija, Fizika, Fizikalna količina, Gorivo, Infrardeče valovanje, Izparevanje, Izparilna toplota, Izpeljana enota SI, Kalorija, Kapljevina, Kelvin, Kilogram, Led, Mednarodni sistem enot, Meritev, Notranja energija, Ogenj, Ognjenik, Para, Plin, Potres, Prostornina, Prvi zakon termodinamike, Sevanje, Snov, Sonce, Specifična toplota, Sublimacija, Sublimacijska toplota, Tališče, Talilna toplota, Taljenje, Tekočina, Telo (fizika), Temperatura, Temperatura sublimacije, Termodinamika, Tlak, Toplotna energija, Toplotno sevanje, Trdnina, Veter, Voda, Vrelišče, ..., Vreme. Razširi indeks (1 več) »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Toplota in Agregatno stanje · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Toplota in Atom · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Toplota in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Novo!!: Toplota in Džul · Poglej več »

Dež

sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.

Novo!!: Toplota in Dež · Poglej več »

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin.

Novo!!: Toplota in Delo · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Toplota in Energija · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Toplota in Fizika · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Novo!!: Toplota in Fizikalna količina · Poglej več »

Gorivo

Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.

Novo!!: Toplota in Gorivo · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Toplota in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Toplota in Izparevanje · Poglej več »

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Toplota in Izparilna toplota · Poglej več »

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Novo!!: Toplota in Izpeljana enota SI · Poglej več »

Kalorija

Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.

Novo!!: Toplota in Kalorija · Poglej več »

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Novo!!: Toplota in Kapljevina · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Toplota in Kelvin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka masi prakilograma, izdelanega iz zlitine platine in iridija, shranjenega v Mednarodnem uradu za uteži in mere (BIPM) v Sevresu pri Parizu.

Novo!!: Toplota in Kilogram · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Toplota in Led · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednárodni sistém enôt (po izvirnem francoskem izrazu Système International d'Unités pogosto imenovan tudi SI) je najpogosteje uporabljan sistem merskih enot.

Novo!!: Toplota in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Toplota in Meritev · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Toplota in Notranja energija · Poglej več »

Ogenj

Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.

Novo!!: Toplota in Ogenj · Poglej več »

Ognjenik

Javi v Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkan) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Toplota in Ognjenik · Poglej več »

Para

kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.

Novo!!: Toplota in Para · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Toplota in Plin · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Toplota in Potres · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Toplota in Prostornina · Poglej več »

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Novo!!: Toplota in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Toplota in Sevanje · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Toplota in Snov · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Toplota in Sonce · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Toplota in Specifična toplota · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Novo!!: Toplota in Sublimacija · Poglej več »

Sublimacijska toplota

Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.

Novo!!: Toplota in Sublimacijska toplota · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Toplota in Tališče · Poglej več »

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Novo!!: Toplota in Talilna toplota · Poglej več »

Taljenje

Taljênje je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Novo!!: Toplota in Taljenje · Poglej več »

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Novo!!: Toplota in Tekočina · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Toplota in Telo (fizika) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Toplota in Temperatura · Poglej več »

Temperatura sublimacije

Temperatúra sublimácije je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku, nižjem od tlaka trojne točke, obenem obstojata trdna in plinasta faza snovi.

Novo!!: Toplota in Temperatura sublimacije · Poglej več »

Termodinamika

Têrmodinámika (therme - toplota + δυναμις: dynamis - sprememba, moč) je veja fizike, ki preučuje energijo, njeno pretvarjanje med različnimi oblikami, kot je toplota, in sposobnost opravljanja dela.

Novo!!: Toplota in Termodinamika · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Toplota in Tlak · Poglej več »

Toplotna energija

Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod pritiskom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.

Novo!!: Toplota in Toplotna energija · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Novo!!: Toplota in Toplotno sevanje · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Toplota in Trdnina · Poglej več »

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči porušeno razmerje med zračnima pritiskoma nad hladnim in toplim/segretim delom površja.

Novo!!: Toplota in Veter · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Toplota in Voda · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Toplota in Vrelišče · Poglej več »

Vreme

Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških elementov in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.

Novo!!: Toplota in Vreme · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »