Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Izparilna toplota

Index Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Kazalo

  1. 129 odnosi: Agregatno stanje, Ajnštajnij, Aktinij, Aluminij, Americij, Antimon, Argon, Arzen, Astat, Baker, Barij, Berilij, Berkelij, Bizmut, Bor (element), Borij, Brom, Celzijeva temperaturna lestvica, Cerij, Cezij, Cink, Cirkonij, Džul, Džul na mol, Disprozij, Dušik, Dubnij, Energija, Erbij, Evropij, Fermij, Fluor, Fosfor, Francij, Gadolinij, Galij, Germanij, Hafnij, Hasij, Helij, Holmij, Indij, Iridij, Iterbij, Itrij, Izparevanje, Izpeljana enota SI, Jod, Kadmij, Kalcij, ... Razširi indeks (79 več) »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Izparilna toplota in Agregatno stanje

Ajnštajnij

Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.

Poglej Izparilna toplota in Ajnštajnij

Aktinij

Aktinij (latinsko actinium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom Ac in atomskim številom 89.

Poglej Izparilna toplota in Aktinij

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Izparilna toplota in Aluminij

Americij

Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.

Poglej Izparilna toplota in Americij

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Poglej Izparilna toplota in Antimon

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Poglej Izparilna toplota in Argon

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Poglej Izparilna toplota in Arzen

Astat

Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

Poglej Izparilna toplota in Astat

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Izparilna toplota in Baker

Barij

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.

Poglej Izparilna toplota in Barij

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Poglej Izparilna toplota in Berilij

Berkelij

Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.

Poglej Izparilna toplota in Berkelij

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Poglej Izparilna toplota in Bizmut

Bor (element)

Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.

Poglej Izparilna toplota in Bor (element)

Borij

Borij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bh in atomsko število 107.

Poglej Izparilna toplota in Borij

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Poglej Izparilna toplota in Brom

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Poglej Izparilna toplota in Celzijeva temperaturna lestvica

Cerij

Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

Poglej Izparilna toplota in Cerij

Cezij

Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.

Poglej Izparilna toplota in Cezij

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Poglej Izparilna toplota in Cink

Cirkonij

Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.

Poglej Izparilna toplota in Cirkonij

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Poglej Izparilna toplota in Džul

Džul na mol

Džúl na mól (oznaka J/mol) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot, ki meri energijo, preračunano na množino snovi.

Poglej Izparilna toplota in Džul na mol

Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Poglej Izparilna toplota in Disprozij

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Izparilna toplota in Dušik

Dubnij

Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.

Poglej Izparilna toplota in Dubnij

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Izparilna toplota in Energija

Erbij

Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.

Poglej Izparilna toplota in Erbij

Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.

Poglej Izparilna toplota in Evropij

Fermij

Fermij je umetni kemični element z zaporednim številom 100.

Poglej Izparilna toplota in Fermij

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Poglej Izparilna toplota in Fluor

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Poglej Izparilna toplota in Fosfor

Francij

Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87.

Poglej Izparilna toplota in Francij

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Poglej Izparilna toplota in Gadolinij

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Poglej Izparilna toplota in Galij

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Poglej Izparilna toplota in Germanij

Hafnij

Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.

Poglej Izparilna toplota in Hafnij

Hasij

Hasij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hs in atomsko število 108.

Poglej Izparilna toplota in Hasij

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Izparilna toplota in Helij

Holmij

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.

Poglej Izparilna toplota in Holmij

Indij

Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.

Poglej Izparilna toplota in Indij

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Poglej Izparilna toplota in Iridij

Iterbij

Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70.

Poglej Izparilna toplota in Iterbij

Itrij

Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.

Poglej Izparilna toplota in Itrij

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Poglej Izparilna toplota in Izparevanje

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Poglej Izparilna toplota in Izpeljana enota SI

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Poglej Izparilna toplota in Jod

Kadmij

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.

Poglej Izparilna toplota in Kadmij

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Poglej Izparilna toplota in Kalcij

Kalifornij

Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.

Poglej Izparilna toplota in Kalifornij

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Poglej Izparilna toplota in Kalij

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Poglej Izparilna toplota in Kapljevina

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Izparilna toplota in Kemijski element

Kilo

Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.

Poglej Izparilna toplota in Kilo

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Izparilna toplota in Kilogram

Kirij

Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.

Poglej Izparilna toplota in Kirij

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Izparilna toplota in Kisik

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Poglej Izparilna toplota in Klor

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Poglej Izparilna toplota in Kobalt

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Izparilna toplota in Kondenzacija

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Izparilna toplota in Kositer

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Poglej Izparilna toplota in Kripton

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Poglej Izparilna toplota in Krom

Ksenon

Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.

Poglej Izparilna toplota in Ksenon

Lantan

Lantan (latinsko lanthanum) je kemijski element s simbolom La in vrstnim številom 57.

Poglej Izparilna toplota in Lantan

Lavrencij

Lavrencij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Lr in atomsko število 103.

Poglej Izparilna toplota in Lavrencij

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Poglej Izparilna toplota in Litij

Lutecij

Lutecij je kemični element s simbolom Lu in atomskim številom 71.

Poglej Izparilna toplota in Lutecij

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Poglej Izparilna toplota in Magnezij

Majtnerij

Majtnerij (latinsko meitnerium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mt in atomsko število 109.

Poglej Izparilna toplota in Majtnerij

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Poglej Izparilna toplota in Mangan

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Izparilna toplota in Masa

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Izparilna toplota in Mednarodni sistem enot

Mendelevij

Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.

Poglej Izparilna toplota in Mendelevij

Molibden

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.

Poglej Izparilna toplota in Molibden

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Poglej Izparilna toplota in Natrij

Neodim

Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.

Poglej Izparilna toplota in Neodim

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Poglej Izparilna toplota in Neon

Neptunij

Neptunij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Np in atomsko število 93.

Poglej Izparilna toplota in Neptunij

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Poglej Izparilna toplota in Nikelj

Niobij

Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.

Poglej Izparilna toplota in Niobij

Nobelij

Nobelij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol No in atomsko število 102.

Poglej Izparilna toplota in Nobelij

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Izparilna toplota in Ogljik

Osmij

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.

Poglej Izparilna toplota in Osmij

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Poglej Izparilna toplota in Paladij

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Poglej Izparilna toplota in Paskal

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Poglej Izparilna toplota in Platina

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Izparilna toplota in Plin

Plutonij

Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.

Poglej Izparilna toplota in Plutonij

Polonij

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.

Poglej Izparilna toplota in Polonij

Prazeodim

Prazeodím je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pr in atomsko število 59.

Poglej Izparilna toplota in Prazeodim

Prometij

Prometij je kemični element s simbolom Pm in atomskim številom 61.

Poglej Izparilna toplota in Prometij

Protaktinij

Protaktinij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pa in atomsko število 91.

Poglej Izparilna toplota in Protaktinij

Raderfordij

Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.

Poglej Izparilna toplota in Raderfordij

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Poglej Izparilna toplota in Radij

Radon

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.

Poglej Izparilna toplota in Radon

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Poglej Izparilna toplota in Renij

Rodij

Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.

Poglej Izparilna toplota in Rodij

Rubidij

Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.

Poglej Izparilna toplota in Rubidij

Rutenij

Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.

Poglej Izparilna toplota in Rutenij

Samarij

Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.

Poglej Izparilna toplota in Samarij

Selen

Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.

Poglej Izparilna toplota in Selen

Siborgij

Siborgij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sg in atomsko število 106.

Poglej Izparilna toplota in Siborgij

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Izparilna toplota in Silicij

Skandij

Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.

Poglej Izparilna toplota in Skandij

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Izparilna toplota in Snov

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Izparilna toplota in Srebro

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Poglej Izparilna toplota in Standardni pogoji

Stroncij

Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.

Poglej Izparilna toplota in Stroncij

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Izparilna toplota in Svinec

Talij

Talij (thalium) je kemijski element.

Poglej Izparilna toplota in Talij

Tantal (razločitev)

Tantal je lahko.

Poglej Izparilna toplota in Tantal (razločitev)

Tehnecij

Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.

Poglej Izparilna toplota in Tehnecij

Telur

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.

Poglej Izparilna toplota in Telur

Terbij

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.

Poglej Izparilna toplota in Terbij

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Poglej Izparilna toplota in Titan (element)

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Izparilna toplota in Tlak

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Izparilna toplota in Toplota

Torij

Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.

Poglej Izparilna toplota in Torij

Tulij

Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.

Poglej Izparilna toplota in Tulij

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Poglej Izparilna toplota in Uran

Vanadij

Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.

Poglej Izparilna toplota in Vanadij

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Izparilna toplota in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Izparilna toplota in Vodik

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Poglej Izparilna toplota in Volfram

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Poglej Izparilna toplota in Vrelišče

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Izparilna toplota in Zlato

Zračni tlak

Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.

Poglej Izparilna toplota in Zračni tlak

, Kalifornij, Kalij, Kapljevina, Kemijski element, Kilo, Kilogram, Kirij, Kisik, Klor, Kobalt, Kondenzacija, Kositer, Kripton, Krom, Ksenon, Lantan, Lavrencij, Litij, Lutecij, Magnezij, Majtnerij, Mangan, Masa, Mednarodni sistem enot, Mendelevij, Molibden, Natrij, Neodim, Neon, Neptunij, Nikelj, Niobij, Nobelij, Ogljik, Osmij, Paladij, Paskal, Platina, Plin, Plutonij, Polonij, Prazeodim, Prometij, Protaktinij, Raderfordij, Radij, Radon, Renij, Rodij, Rubidij, Rutenij, Samarij, Selen, Siborgij, Silicij, Skandij, Snov, Srebro, Standardni pogoji, Stroncij, Svinec, Talij, Tantal (razločitev), Tehnecij, Telur, Terbij, Titan (element), Tlak, Toplota, Torij, Tulij, Uran, Vanadij, Voda, Vodik, Volfram, Vrelišče, Zlato, Zračni tlak.