Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Kobalt

Index Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

74 odnosi: Agregatno stanje, Amfoternost, Argon, Atom, Atomska teža, Atomski polmer, Blaise Pascal, Blok d, Blok periodnega sistema, Bohrov magneton, Curiejeva temperatura, Džul na kilogramkelvin, Električna prevodnost, Elektron, Elektronegativnost, Elektronvolt, Energijski nivo, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Feromagnetizem, Gostota, Hitrost zvoka, Ionizacijska energija, Izotop, Izparilna toplota, Kelvin, Kemični element, Kemijski simbol, Kilogram na kubični meter, Kobaltova skupina, Kovalentni polmer, Kovina, Kristalna struktura, Latinščina, Mednarodni sistem enot, Meter na sekundo, Mohsova trdotna lestvica, Molarna prostornina, Nevtron, Nikelj, Oksid, Oksidacijsko stanje, Om, Orbitala, Parni tlak, Perioda periodnega sistema, Periodni sistem elementov, Pikometer, Pogostost izotopa, Prehodni element, Radioaktivni izotop, ..., Rak (bolezen), Razpad beta, Razpolovni čas, Rodij, Sesalci, Seznam kemičnih elementov po abecedi, Skupina periodnega sistema, Sol, Specifična toplota, Standardni pogoji, Tališče, Talilna toplota, Toplotna prevodnost, Van der Waalsov polmer, Vat na meterkelvin, Vrelišče, Vrstno število, Zajetje elektrona, Znanstveni zapis, 1 E-10 m, 1 E6 s, 1 E7 s, 1 E8 s, 27 (število). Razširi indeks (24 več) »

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Novo!!: Kobalt in Agregatno stanje · Poglej več »

Amfoternost

Amfternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.

Novo!!: Kobalt in Amfoternost · Poglej več »

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Novo!!: Kobalt in Argon · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Kobalt in Atom · Poglej več »

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Novo!!: Kobalt in Atomska teža · Poglej več »

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Novo!!: Kobalt in Atomski polmer · Poglej več »

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Novo!!: Kobalt in Blaise Pascal · Poglej več »

Blok d

right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.

Novo!!: Kobalt in Blok d · Poglej več »

Blok periodnega sistema

Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.

Novo!!: Kobalt in Blok periodnega sistema · Poglej več »

Bohrov magneton

Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.

Novo!!: Kobalt in Bohrov magneton · Poglej več »

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Novo!!: Kobalt in Curiejeva temperatura · Poglej več »

Džul na kilogramkelvin

Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.

Novo!!: Kobalt in Džul na kilogramkelvin · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Novo!!: Kobalt in Električna prevodnost · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Kobalt in Elektron · Poglej več »

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Novo!!: Kobalt in Elektronegativnost · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Novo!!: Kobalt in Elektronvolt · Poglej več »

Energijski nivo

Sistem v teoriji kvantne mehanike ima določena kvantizirana stanja, v katerih obstaja določeno število konfiguracij energijskih nivojev.

Novo!!: Kobalt in Energijski nivo · Poglej več »

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Novo!!: Kobalt in Fahrenheitova temperaturna lestvica · Poglej več »

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Novo!!: Kobalt in Feromagnetizem · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Kobalt in Gostota · Poglej več »

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Novo!!: Kobalt in Hitrost zvoka · Poglej več »

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Novo!!: Kobalt in Ionizacijska energija · Poglej več »

Izotop

Izotòpi (grško iso- - enak + topos - kraj) so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Novo!!: Kobalt in Izotop · Poglej več »

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Kobalt in Izparilna toplota · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Kobalt in Kelvin · Poglej več »

Kemični element

Kémični element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Kobalt in Kemični element · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Novo!!: Kobalt in Kemijski simbol · Poglej več »

Kilogram na kubični meter

Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.

Novo!!: Kobalt in Kilogram na kubični meter · Poglej več »

Kobaltova skupina

V 9. ali kobaltovo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo kobalt (Co), rodij (Rh), iridij (Ir) in majtnerij (Mt).

Novo!!: Kobalt in Kobaltova skupina · Poglej več »

Kovalentni polmer

Kovalentni polmer, rkov, je merilo velikosti atoma, ki je vezan na drug atom s kovalentno vezjo.

Novo!!: Kobalt in Kovalentni polmer · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Novo!!: Kobalt in Kovina · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Novo!!: Kobalt in Kristalna struktura · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Kobalt in Latinščina · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednárodni sistém enôt (po izvirnem francoskem izrazu Système International d'Unités pogosto imenovan tudi SI) je najpogosteje uporabljan sistem merskih enot.

Novo!!: Kobalt in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Meter na sekundo

Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.

Novo!!: Kobalt in Meter na sekundo · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Novo!!: Kobalt in Mohsova trdotna lestvica · Poglej več »

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Novo!!: Kobalt in Molarna prostornina · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Novo!!: Kobalt in Nevtron · Poglej več »

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Novo!!: Kobalt in Nikelj · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Novo!!: Kobalt in Oksid · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Novo!!: Kobalt in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon. Električni upornik ima električni upor enega oma, če pri toku 1 A na njem pade napetost za 1 V (R.

Novo!!: Kobalt in Om · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Novo!!: Kobalt in Orbitala · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Kobalt in Parni tlak · Poglej več »

Perioda periodnega sistema

Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.

Novo!!: Kobalt in Perioda periodnega sistema · Poglej več »

Periodni sistem elementov

Periodni sistem elementov je tabelarični prikaz znanih kemijskih elementov po atomskem številu in elektronski konfiguraciji, tako da mnoge kemijske lastnosti sledijo pravilnim vzorcem po njej.

Novo!!: Kobalt in Periodni sistem elementov · Poglej več »

Pikometer

Píkometer (oznaka pm) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za dolžino, enaka 10-12 m. Tisočkrat večja enota je nanometer, tisočkrat manjša pa femtometer.

Novo!!: Kobalt in Pikometer · Poglej več »

Pogostost izotopa

Pogostost izotopa se nanaša na delež izotopa posameznega kemijskega elementa glede na vse prisotne atome tega elementa na npr.

Novo!!: Kobalt in Pogostost izotopa · Poglej več »

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Novo!!: Kobalt in Prehodni element · Poglej več »

Radioaktivni izotop

Radioaktivni izotop je atom.

Novo!!: Kobalt in Radioaktivni izotop · Poglej več »

Rak (bolezen)

Rák (grško: karkinos - ''rak'') je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).

Novo!!: Kobalt in Rak (bolezen) · Poglej več »

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Novo!!: Kobalt in Razpad beta · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Novo!!: Kobalt in Razpolovni čas · Poglej več »

Rodij

Ródij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rh in atomsko število 45.

Novo!!: Kobalt in Rodij · Poglej več »

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Novo!!: Kobalt in Sesalci · Poglej več »

Seznam kemičnih elementov po abecedi

Abecedni seznam kemičnih elementov.

Novo!!: Kobalt in Seznam kemičnih elementov po abecedi · Poglej več »

Skupina periodnega sistema

Periodni sistem kemijskih elementov Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kobalt in Skupina periodnega sistema · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Kobalt in Sol · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Kobalt in Specifična toplota · Poglej več »

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Novo!!: Kobalt in Standardni pogoji · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Kobalt in Tališče · Poglej več »

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Novo!!: Kobalt in Talilna toplota · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka λ, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Novo!!: Kobalt in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Van der Waalsov polmer

Van der Waalsov polmer atoma je polmer namišljene sfere, ki se lahko uporablja kot model atoma za številne namene.

Novo!!: Kobalt in Van der Waalsov polmer · Poglej več »

Vat na meterkelvin

Vát na méterkélvin (zapis W/mK) je izpeljana fizikalna enota mednarodnega sistema enot, ki podaja fizikalno količno toplotno prevodnost.

Novo!!: Kobalt in Vat na meterkelvin · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Kobalt in Vrelišče · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Kobalt in Vrstno število · Poglej več »

Zajetje elektrona

Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

Novo!!: Kobalt in Zajetje elektrona · Poglej več »

Znanstveni zapis

Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu.

Novo!!: Kobalt in Znanstveni zapis · Poglej več »

1 E-10 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin med 10−10 in 10−9 m (10 pm in 10 nm). razdalje, krajše od 100 pm.

Novo!!: Kobalt in 1 E-10 m · Poglej več »

1 E6 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 106 in 107 sekundami (11,6 in 116 dni).

Novo!!: Kobalt in 1 E6 s · Poglej več »

1 E7 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 107 in 108 sekundami (116 dni in 3,2 leta).

Novo!!: Kobalt in 1 E7 s · Poglej več »

1 E8 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 108 in 109 sekundami (3,2 in 32 leti).

Novo!!: Kobalt in 1 E8 s · Poglej več »

27 (število)

27 (sédemindvájset) je naravno število, za katero velja 27.

Novo!!: Kobalt in 27 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Co.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »