Hitreje kot brskalnik!
66 odnosi: Absolutna ničla, Anizotropija, Antimon, Arzen, Atom, Baker, Bizmut, Bohrov magneton, Boltzmannova konstanta, Dielektrik, Disprozij, Dopiranje, Električno polje, Elektron, Entropija (razločitev), Evropij, Fazni prehod, Feroelektrik, Feromagnetizem, Fizika, Gadolinij, Gostota magnetnega polja, Heksagonalni kristalni sistem, Hematit, Histereza, Indukcijska konstanta, Influenčna konstanta, Ion, Kelvin, Kinetična energija, Kisik, Kobalt, Kompozit, Koordinacijsko število, Kovina, Kristalna struktura, Kritična točka, Kubični kristalni sistem, Landéjev množitelj g, Magnetni moment, Magnetno kvantno število, Magnetno polje, Mangan, Mehanska napetost, Néelova temperatura, Nikelj, Nobelov sklad, Orbitala, Paleomagnetizem, Paramagnetizem, ..., Physical Review, Physical Review Letters, Pierre Curie, Piezoelektričnost, Piezoelektrik, Radikal (kemija), Snov, Sony, Spin, Srebro, Tehnološki inštitut Massachusettsa, Temperatura, Terbij, Tlak, Vrtilna količina, Vzbujeno stanje. Razširi indeks (16 več) »
Absolutna ničla
Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Absolutna ničla · Poglej več »
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Anizotropija · Poglej več »
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Antimon · Poglej več »
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Arzen · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Atom · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Baker · Poglej več »
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Bizmut · Poglej več »
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Bohrov magneton · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Dielektrik · Poglej več »
Disprozij
Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Disprozij · Poglej več »
Dopiranje
Dopiranje je v proizvodnji polprevodnikov postopek vnosa nečistoč (v izredno majhnih količinah, v sledeh) v čiste oziroma prave polprevodnike, da bi spremenili njihove električne lastnosti.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Dopiranje · Poglej več »
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Električno polje · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Elektron · Poglej več »
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Entropija (razločitev) · Poglej več »
Evropij
Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Evropij · Poglej več »
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Fazni prehod · Poglej več »
Feroelektrik
Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Feroelektrik · Poglej več »
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Feromagnetizem · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Fizika · Poglej več »
Gadolinij
Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Gadolinij · Poglej več »
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Gostota magnetnega polja · Poglej več »
Heksagonalni kristalni sistem
Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Heksagonalni kristalni sistem · Poglej več »
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Novo!!: Curiejeva temperatura in Hematit · Poglej več »
Histereza
jakosti električnega polja ''E'', ki najprej narašča, nato pa pada. Krivulji tvorita ''histerezno zanko''. Histeréza je značilnost sistemov (navadno fizikalnih), da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, ali da se ne povrnejo popolnoma v svoje prvotno stanje: to je, sistemi, katerih stanja so odvisna od njihove neposredne preteklosti.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Histereza · Poglej več »
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Indukcijska konstanta · Poglej več »
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Influenčna konstanta · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Ion · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kelvin · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kinetična energija · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kisik · Poglej več »
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kobalt · Poglej več »
Kompozit
Kompozíti so materiali, ki so sestavljeni iz dveh ali več komponent.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kompozit · Poglej več »
Koordinacijsko število
V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Koordinacijsko število · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kovina · Poglej več »
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kristalna struktura · Poglej več »
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kritična točka · Poglej več »
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Kubični kristalni sistem · Poglej več »
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Landéjev množitelj g · Poglej več »
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Magnetni moment · Poglej več »
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Magnetno kvantno število · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Magnetno polje · Poglej več »
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Mangan · Poglej več »
Mehanska napetost
polarizirana svetloba Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²).
Novo!!: Curiejeva temperatura in Mehanska napetost · Poglej več »
Néelova temperatura
Néelova temperatura ali temperatura magnetne preureditve (TN) je temperatura, nad katero antiferomagnetne snovi postanejo paramagnetne, se pravi, da postane njihova notranja energija dovolj velika, da poruši makroskopsko magnetno ureditev snovi.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Néelova temperatura · Poglej več »
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Nikelj · Poglej več »
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Nobelov sklad · Poglej več »
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Orbitala · Poglej več »
Paleomagnetizem
Paleomagnetizem (tudi remanentni magnetizem) je študija usmerjenosti in jakosti Zemljinega magnetnega polja, kot ga ustvarja množica namagnetenih železovih mineralov.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Paleomagnetizem · Poglej več »
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Paramagnetizem · Poglej več »
Physical Review
Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Physical Review · Poglej več »
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Physical Review Letters · Poglej več »
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Pierre Curie · Poglej več »
Piezoelektričnost
Piezoelektričnost se nanaša na interno polarizacijo dielektričnih materialov za majhne spremembe v obremenitvi in obratno.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Piezoelektričnost · Poglej več »
Piezoelektrik
Piezoelektrik je (keramični) material, ki je izpostavljen enosmernemu električnemu toku oz.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Piezoelektrik · Poglej več »
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Radikal (kemija) · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Snov · Poglej več »
Sony
Sony je multinacionalno japonsko podjetje s sedežem v Minatu v Tokiu.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Sony · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Spin · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Srebro · Poglej več »
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Tehnološki inštitut Massachusettsa · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Temperatura · Poglej več »
Terbij
Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Terbij · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Tlak · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Vrtilna količina · Poglej več »
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Novo!!: Curiejeva temperatura in Vzbujeno stanje · Poglej več »
