Kazalo
23 odnosi: Beseda, Erbij, Francozi, Gadolinit, Grščina, Holmij, Kemija, Kemijski element, Kislina, Mineral, Nož, Pariz, Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran, Periodni sistem elementov, Srebrna, Standardni pogoji, Vodik, Vrstno število, Zrak, 1886, 1950., 20. stoletje, 66 (število).
- Kemični elementi
- Lantanoidi
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Disprozij in Beseda
Erbij
Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.
Poglej Disprozij in Erbij
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Disprozij in Francozi
Gadolinit
Gadolinit je mineral skoraj črne barve in steklastega leska, ki sestoji predvsem iz silikatov erbija, itrija, cerija, berilija in železa.
Poglej Disprozij in Gadolinit
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Disprozij in Grščina
Holmij
Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.
Poglej Disprozij in Holmij
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Disprozij in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Disprozij in Kemijski element
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Disprozij in Kislina
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Disprozij in Mineral
Nož
Nòž je orodje za rezanje, ki je največkrat sestavljeno iz jeklenega rezila z ostro konico na eni strani ter ročaja na drugi strani.
Poglej Disprozij in Nož
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Disprozij in Pariz
Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Paul-Émile (François) Lecoq de Boisbaudran, francoski kemik, * 18. april 1838, Cognac, Francija, † 28. maj 1912, Pariz, Francija.
Poglej Disprozij in Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Disprozij in Periodni sistem elementov
Srebrna
srebra Srebrna barva je barva kot jo ima srebro; torej vrsta sive barve, ki daje občutek kovinskosti.
Poglej Disprozij in Srebrna
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Disprozij in Standardni pogoji
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Disprozij in Vodik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Disprozij in Vrstno število
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Disprozij in Zrak
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Disprozij in 1886
1950.
1950. je šesto desetletje v 20. stoletju med letoma 1950 in 1959.
Poglej Disprozij in 1950.
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Disprozij in 20. stoletje
66 (število)
66 (šéstinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 66.
Poglej Disprozij in 66 (število)