Kazalo
21 odnosi: Barva, Berilij, Bor (element), Cerij, Erbij, Finci, Gostota, Ime, Itrij, Johan Gadolin, Kemijska formula, Kisik, Mineral, Mineralogija, Mohsova trdotna lestvica, Monoklinski kristalni sistem, Silicij, Silikat, Steklo, 1792, 1800.
- Berilijevi minerali
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Gadolinit in Barva
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Gadolinit in Berilij
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Gadolinit in Bor (element)
Cerij
Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.
Poglej Gadolinit in Cerij
Erbij
Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.
Poglej Gadolinit in Erbij
Finci
Finci so narod, ki večinoma živi na območju današnje Finske.
Poglej Gadolinit in Finci
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Gadolinit in Gostota
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Gadolinit in Ime
Itrij
Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.
Poglej Gadolinit in Itrij
Johan Gadolin
Johan Gadolin, finski kemik, fizik in mineralog, * 5. junij 1760, Turku, Finska, † 15. avgust 1852, Mynämäki, Finska.
Poglej Gadolinit in Johan Gadolin
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Gadolinit in Kemijska formula
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Gadolinit in Kisik
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Gadolinit in Mineral
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Gadolinit in Mineralogija
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Poglej Gadolinit in Mohsova trdotna lestvica
Monoklinski kristalni sistem
Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Gadolinit in Monoklinski kristalni sistem
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Gadolinit in Silicij
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Gadolinit in Silikat
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Gadolinit in Steklo
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Gadolinit in 1792
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej Gadolinit in 1800