Kazalo
25 odnosi: Amper, Atomsko jedro, Bohrov magneton, Dušilka, Električni tok, Elektron, Elektronski magnetni moment, Janez Strnad, Jedrski magneton, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Lastna vrednost, Magnet, Magnetno polje, Masa, Mednarodni sistem enot, Meritev, Meter, Navor, Operator (matematika), Osnovni naboj, Potencialna energija, Proton, Vektor (matematika), Vrtilna količina.
- Elektromagnetno polje v snovi
- Fizikalne količine
- Magnetizem
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Poglej Magnetni moment in Amper
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Magnetni moment in Atomsko jedro
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Magnetni moment in Bohrov magneton
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Poglej Magnetni moment in Dušilka
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Magnetni moment in Električni tok
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Magnetni moment in Elektron
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Poglej Magnetni moment in Elektronski magnetni moment
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Magnetni moment in Janez Strnad
Jedrski magneton
Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.
Poglej Magnetni moment in Jedrski magneton
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Poglej Magnetni moment in Kvantizacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Magnetni moment in Kvantna mehanika
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Magnetni moment in Lastna vrednost
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Magnetni moment in Magnet
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Magnetni moment in Magnetno polje
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Magnetni moment in Masa
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Magnetni moment in Mednarodni sistem enot
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Magnetni moment in Meritev
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Magnetni moment in Meter
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Magnetni moment in Navor
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Poglej Magnetni moment in Operator (matematika)
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Magnetni moment in Osnovni naboj
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Magnetni moment in Potencialna energija
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Magnetni moment in Proton
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Magnetni moment in Vektor (matematika)
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Magnetni moment in Vrtilna količina
Glej tudi
Elektromagnetno polje v snovi
Fizikalne količine
Magnetizem
Prav tako znan kot Magnetni dipolni moment.