Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Magnetni moment

Index Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Amper, Atomsko jedro, Bohrov magneton, Dušilka, Električni tok, Elektron, Elektronski magnetni moment, Janez Strnad, Jedrski magneton, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Lastna vrednost, Magnet, Magnetno polje, Masa, Mednarodni sistem enot, Meritev, Meter, Navor, Operator (matematika), Osnovni naboj, Potencialna energija, Proton, Vektor (matematika), Vrtilna količina.

  2. Elektromagnetno polje v snovi
  3. Fizikalne količine
  4. Magnetizem

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Poglej Magnetni moment in Amper

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Magnetni moment in Atomsko jedro

Bohrov magneton

Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.

Poglej Magnetni moment in Bohrov magneton

Dušilka

Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.

Poglej Magnetni moment in Dušilka

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Poglej Magnetni moment in Električni tok

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Magnetni moment in Elektron

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Poglej Magnetni moment in Elektronski magnetni moment

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Poglej Magnetni moment in Janez Strnad

Jedrski magneton

Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.

Poglej Magnetni moment in Jedrski magneton

Kvantizacija

Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.

Poglej Magnetni moment in Kvantizacija

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Magnetni moment in Kvantna mehanika

Lastna vrednost

Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.

Poglej Magnetni moment in Lastna vrednost

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Poglej Magnetni moment in Magnet

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Magnetni moment in Magnetno polje

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Magnetni moment in Masa

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Magnetni moment in Mednarodni sistem enot

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Magnetni moment in Meritev

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Magnetni moment in Meter

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Poglej Magnetni moment in Navor

Operator (matematika)

Operátor je drugo ime za matematično operacijo.

Poglej Magnetni moment in Operator (matematika)

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Poglej Magnetni moment in Osnovni naboj

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Magnetni moment in Potencialna energija

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Magnetni moment in Proton

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Magnetni moment in Vektor (matematika)

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Poglej Magnetni moment in Vrtilna količina

Glej tudi

Elektromagnetno polje v snovi

Fizikalne količine

Magnetizem

Prav tako znan kot Magnetni dipolni moment.