Kazalo
20 odnosi: Atom, Carl Friedrich von Weizsäcker, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Električni naboj, Elektron, Izotop, Jedrski razpad, Kemijski element, Magično število (fizika), Magnetni moment, Masa, Masno število, Meter, Močna jedrska sila, Nevtron, Notranja energija, Nukleon, Proton, Radioaktivnost, Vrstno število.
- Atomi
- Elektron
- Jedrska fizika
- Jedrska kemija
- Proton
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Atomsko jedro in Atom
Carl Friedrich von Weizsäcker
Baron Carl Friedrich von Weizsäcker, nemški fizik in filozof, * 28. junij 1912, Kiel, Nemčija, † 28. april 2007, Starnberg, Bavarska, Nemčija.
Poglej Atomsko jedro in Carl Friedrich von Weizsäcker
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Poglej Atomsko jedro in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Atomsko jedro in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Atomsko jedro in Elektron
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Atomsko jedro in Izotop
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Atomsko jedro in Jedrski razpad
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Atomsko jedro in Kemijski element
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Atomsko jedro in Magično število (fizika)
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Atomsko jedro in Magnetni moment
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Atomsko jedro in Masa
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Atomsko jedro in Masno število
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Atomsko jedro in Meter
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Atomsko jedro in Močna jedrska sila
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Atomsko jedro in Nevtron
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Atomsko jedro in Notranja energija
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Atomsko jedro in Nukleon
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Atomsko jedro in Proton
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Atomsko jedro in Radioaktivnost
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Atomsko jedro in Vrstno število
Glej tudi
Atomi
Elektron
Jedrska fizika
Jedrska kemija
Proton
Prav tako znan kot Jedro atoma.