Kazalo
21 odnosi: Atomsko jedro, Barion, Barva, Barvni naboj, Bozon, Energija, Fizika osnovnih delcev, Gluon, Hadron, Interakcija, Kvark, Masa, Mezon, Modra, Nevtron, Osnovna sila, Osnovni delec, Proton, Rdeča, Umeritvena transformacija, Zelena.
- Jedrska fizika
- Kvantna kromodinamika
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Močna jedrska sila in Atomsko jedro
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Močna jedrska sila in Barion
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Močna jedrska sila in Barva
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Poglej Močna jedrska sila in Barvni naboj
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Močna jedrska sila in Bozon
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Močna jedrska sila in Energija
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Močna jedrska sila in Fizika osnovnih delcev
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Močna jedrska sila in Gluon
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Močna jedrska sila in Hadron
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Močna jedrska sila in Interakcija
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Močna jedrska sila in Kvark
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Močna jedrska sila in Masa
Mezon
nonet. JP.
Poglej Močna jedrska sila in Mezon
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Močna jedrska sila in Modra
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Močna jedrska sila in Nevtron
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Močna jedrska sila in Osnovna sila
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Močna jedrska sila in Osnovni delec
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Močna jedrska sila in Proton
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Močna jedrska sila in Rdeča
Umeritvena transformacija
V matematiki se z umeritvijo označi določeno prostostno stopnjo znotraj teorije, ki ne vpliva na opazovanje.
Poglej Močna jedrska sila in Umeritvena transformacija
Zelena
Zelêna je barva svetlobe z valovno dolžino 490-570 nm.
Poglej Močna jedrska sila in Zelena
Glej tudi
Jedrska fizika
Kvantna kromodinamika
Prav tako znan kot Barvna sila, Močna interakcija.