Kazalo
81 odnosi: Alkimija, Antična Grčija, Atom, Atomsko jedro, Ženeva, Bozoni W in Z, Chicago, Delčnovalovna dualnost, Demografija, Demokrit, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Energija, Epikur, Ernest Rutherford, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Fizik, Fizika, Foton, Gluon, Hamburg, Higgsov bozon, Hilbertov prostor, Hladna vojna, Interakcija, Isaac Newton, Izobraževanje, Janez Strnad, Japonska, Jedrska cepitev, Jedrska fizika, Jedrski razpad, Jedrsko orožje, Jedrsko zlivanje, John Dalton, Joseph John Thomson, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Kvark, Levkip, Long Island, Masa, Masno število, Mion, Močna jedrska sila, Molekula, Narava, Nemčija, Nevtrino, ... Razširi indeks (31 več) »
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Alkimija
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Antična Grčija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Atomsko jedro
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Ženeva
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Bozoni W in Z
Chicago
Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Chicago
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Delčnovalovna dualnost
Demografija
Demografija je statistično preučevanje sestava rasti prebivalstva.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Demografija
Demokrit
Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Demokrit
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Elektromagnetna interakcija
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Energija
Epikur
Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Epikur
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Ernest Rutherford
Evropska organizacija za jedrske raziskave
kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Evropska organizacija za jedrske raziskave
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Fizika
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Foton
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Gluon
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Hamburg
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Higgsov bozon
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Hilbertov prostor
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Hladna vojna
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Interakcija
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Isaac Newton
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Izobraževanje
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Janez Strnad
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Japonska
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Jedrska cepitev
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Jedrska fizika
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Jedrski razpad
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Jedrsko orožje
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Jedrsko zlivanje
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
Poglej Fizika osnovnih delcev in John Dalton
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Joseph John Thomson
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Kvantna mehanika
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Kvantna teorija polja
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Kvark
Levkip
Levkíp (Leúkippos), starogrški filozof, * okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Levkip
Long Island
Long Island je gosto poseljen otok v jugovzhodni regiji ameriške zvezne države New York in del metropolitanskega območja New Yorka.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Long Island
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Masa
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Masno število
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Mion
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Močna jedrska sila
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Molekula
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Narava
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Nemčija
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Nevtron
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Osnovni delec
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Periodni sistem elementov
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Pospeševalnik
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Pozitron
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Proton
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Sevanje
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Sipanje
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Snov
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Sovjetska zveza
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Standardni model
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Svinec
Teorija vsega
Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Teorija vsega
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Umeritveni bozon
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Valovanje
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Vektor (matematika)
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Veliki hadronski trkalnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Vrstno število
Zdravstveno varstvo
Zdrávstveno várstvo je sistem družbenih, skupinskih in osebnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, njeno pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Zdravstveno varstvo
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Fizika osnovnih delcev in Združene države Amerike
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Zlato
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Fizika osnovnih delcev in Znanost
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 17. stoletje
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 1802
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 1869
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 19. stoletje
1970.
1970. je osmo desetletje v 20. stoletju med letoma 1970 in 1979.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 1970.
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 1988
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 1993
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 20. stoletje
6. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6.
Poglej Fizika osnovnih delcev in 6. stoletje pr. n. št.
Prav tako znan kot Fizika delcev.