Kazalo
63 odnosi: Absorpcija, Atom, Atomska ura, Atomsko jedro, Clyde Lorrain Cowan, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Elektronski nevtrino, Energija, Enrico Fermi, Fermion, Frederick Reines, Galij, Gibalna količina, Hitrost svetlobe, Jack Steinberger, James Chadwick, Jedrski reaktor, Klor, Kozmični žarki, Kvarkadabra, Leon Max Lederman, Lepton, Lepton tau, Majoranov fermion, Masa, Mehurčna celica, Melvin Schwartz, Meritev, Mionski nevtrino, Močna jedrska sila, Nevtron, Ni (črka), Nobelova nagrada za fiziko, Okus (fizika), Optično vlakno, Osnovni delec, Osnovni naboj, Physical Review, Pozitron, Proton, Razpad beta, Razpolovna debelina, Science, Snov, Spekter, Spin, Standardni model, Supernova, Svetlobno leto, ... Razširi indeks (13 več) »
- 1930 v znanosti
- Eksotična snov
- Nevtrini
- Temna snov
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Nevtrino in Absorpcija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Nevtrino in Atom
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Nevtrino in Atomska ura
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Nevtrino in Atomsko jedro
Clyde Lorrain Cowan
Clyde Lorrain Cowan mlajši, ameriški častnik in fizik, * 6. december 1919, Detroit, Michigan, ZDA, † 24. maj 1974, Bethesda, Maryland, ZDA.
Poglej Nevtrino in Clyde Lorrain Cowan
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Nevtrino in Elektromagnetna interakcija
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Nevtrino in Elektron
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Nevtrino in Elektronski nevtrino
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Nevtrino in Energija
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Nevtrino in Enrico Fermi
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Nevtrino in Fermion
Frederick Reines
Frederick Reines, ameriški fizik, * 16. marec 1918, † 26. avgust 1998.
Poglej Nevtrino in Frederick Reines
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Nevtrino in Galij
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Nevtrino in Gibalna količina
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Nevtrino in Hitrost svetlobe
Jack Steinberger
Jack Steinberger, nemško-ameriški fizik, * 25. maj 1921, Bad Kissingen, Bavarska, Weimarska republika, † 12. december 2020, Ženeva, Švica.
Poglej Nevtrino in Jack Steinberger
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Poglej Nevtrino in James Chadwick
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Nevtrino in Jedrski reaktor
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Nevtrino in Klor
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Nevtrino in Kozmični žarki
Kvarkadabra
Kvarkadabra: časopis za tolmačenje znanosti je projekt, namenjen popularizaciji znanosti.
Poglej Nevtrino in Kvarkadabra
Leon Max Lederman
Leon Max Lederman, ameriški fizik, * 15. julij 1922, New York, New York, ZDA, † 3. oktober 2018, Rexburg, Idaho, ZDA.
Poglej Nevtrino in Leon Max Lederman
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Nevtrino in Lepton
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Poglej Nevtrino in Lepton tau
Majoranov fermion
Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.
Poglej Nevtrino in Majoranov fermion
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Nevtrino in Masa
Mehurčna celica
kapljevinskim vodikom Mehurčna celica je priprava za zaznavanje električno nabitih delcev, ki se gibajo skozi njo.
Poglej Nevtrino in Mehurčna celica
Melvin Schwartz
Melvin Schwartz, ameriški fizik, * 2. november 1932, † 28. avgust 2006.
Poglej Nevtrino in Melvin Schwartz
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Nevtrino in Meritev
Mionski nevtrino
Mionski nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Nevtrino in Mionski nevtrino
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Nevtrino in Močna jedrska sila
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Nevtrino in Nevtron
Ni (črka)
Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.
Poglej Nevtrino in Ni (črka)
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Nevtrino in Nobelova nagrada za fiziko
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Poglej Nevtrino in Okus (fizika)
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Nevtrino in Optično vlakno
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Nevtrino in Osnovni delec
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Nevtrino in Osnovni naboj
Physical Review
Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.
Poglej Nevtrino in Physical Review
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Nevtrino in Pozitron
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Nevtrino in Proton
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Nevtrino in Razpad beta
Razpolovna debelina
Razpolòvna debelína (oznaka l1/2 ali d1/2) je tolikšna debelina absorbirajoče plasti, ki natanko polovico vpadle gostote energijskega toka absorbira, polovico pa prepusti.
Poglej Nevtrino in Razpolovna debelina
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Nevtrino in Science
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Nevtrino in Snov
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Nevtrino in Spekter
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Nevtrino in Spin
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Nevtrino in Standardni model
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Nevtrino in Supernova
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Nevtrino in Svetlobno leto
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Nevtrino in Svinec
Tauonski nevtrino
Tauonski nevtrino ali tav nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Nevtrino in Tauonski nevtrino
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Poglej Nevtrino in Težka voda
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Nevtrino in Težnost
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Nevtrino in Temna snov
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Nevtrino in Teorija relativnosti
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Nevtrino in Trk
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Nevtrino in Vesolje
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Nevtrino in Voda
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Nevtrino in Vrtilna količina
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Nevtrino in Wolfgang Ernst Pauli
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Nevtrino in Zvezda
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Nevtrino in 2000
Glej tudi
1930 v znanosti
Eksotična snov
Nevtrini
Temna snov
Prav tako znan kot Neutrino.