Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Nevtrino

Index Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

63 odnosi: Absorpcija, Atom, Atomska ura, Atomsko jedro, Clyde Lorrain Cowan, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Elektronski nevtrino, Energija, Enrico Fermi, Fermion, Frederick Reines, Galij, Gibalna količina, Hitrost svetlobe, Jack Steinberger, James Chadwick, Jedrski reaktor, Klor, Kozmični žarki, Kvarkadabra, Leon Max Lederman, Lepton, Lepton tau, Majoranov fermion, Masa, Mehurčna celica, Melvin Schwartz, Meritev, Mionski nevtrino, Močna jedrska sila, Nevtron, Ni (črka), Nobelova nagrada za fiziko, Okus (fizika), Optično vlakno, Osnovni delec, Osnovni naboj, Physical Review, Pozitron, Proton, Razpad beta, Razpolovna debelina, Science, Snov, Spekter, Spin, Standardni model, Supernova, Svetlobno leto, ..., Svinec, Tauonski nevtrino, Težka voda, Težnost, Temna snov, Teorija relativnosti, Trk, Vesolje, Voda, Vrtilna količina, Wolfgang Ernst Pauli, Zvezda, 2000. Razširi indeks (13 več) »

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkavanje se uporablja v več pomenih.

Novo!!: Nevtrino in Absorpcija · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Nevtrino in Atom · Poglej več »

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Novo!!: Nevtrino in Atomska ura · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Novo!!: Nevtrino in Atomsko jedro · Poglej več »

Clyde Lorrain Cowan

Clyde Lorrain Cowan mlajši, ameriški častnik in fizik, * 6. december 1919, Detroit, Michigan, ZDA, † 24. maj 1974, Bethesda, Maryland, ZDA.

Novo!!: Nevtrino in Clyde Lorrain Cowan · Poglej več »

Elektromagnetna interakcija

Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.

Novo!!: Nevtrino in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Nevtrino in Elektron · Poglej več »

Elektronski nevtrino

Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.

Novo!!: Nevtrino in Elektronski nevtrino · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Nevtrino in Energija · Poglej več »

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Novo!!: Nevtrino in Enrico Fermi · Poglej več »

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Novo!!: Nevtrino in Fermion · Poglej več »

Frederick Reines

Frederick Reines, ameriški fizik, * 16. marec 1918, † 26. avgust 1998.

Novo!!: Nevtrino in Frederick Reines · Poglej več »

Galij

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Novo!!: Nevtrino in Galij · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Novo!!: Nevtrino in Gibalna količina · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Nevtrino in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Jack Steinberger

Jack Steinberger, nemško-ameriški fizik, * 25. maj 1921.

Novo!!: Nevtrino in Jack Steinberger · Poglej več »

James Chadwick

Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Nevtrino in James Chadwick · Poglej več »

Jedrski reaktor

Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor je naprava, v kateri poteka nadzorovana cepitev uranovih ali plutonijevih jeder.

Novo!!: Nevtrino in Jedrski reaktor · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Novo!!: Nevtrino in Klor · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Nevtrino in Kozmični žarki · Poglej več »

Kvarkadabra

Kvarkadabra - časopis za tolmačenje znanosti je projekt namenjen popularizaciji znanosti.

Novo!!: Nevtrino in Kvarkadabra · Poglej več »

Leon Max Lederman

Leon Max Lederman, ameriški fizik, * 15. julij 1922, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Nevtrino in Leon Max Lederman · Poglej več »

Lepton

Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.

Novo!!: Nevtrino in Lepton · Poglej več »

Lepton tau

Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).

Novo!!: Nevtrino in Lepton tau · Poglej več »

Majoranov fermion

Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.

Novo!!: Nevtrino in Majoranov fermion · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Nevtrino in Masa · Poglej več »

Mehurčna celica

kapljevinskim vodikom Mehurčna celica je priprava za zaznavanje električno nabitih delcev, ki se gibajo skozi njo.

Novo!!: Nevtrino in Mehurčna celica · Poglej več »

Melvin Schwartz

Melvin Schwartz, ameriški fizik, * 2. november 1932, † 28. avgust 2006.

Novo!!: Nevtrino in Melvin Schwartz · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Nevtrino in Meritev · Poglej več »

Mionski nevtrino

Mionski nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.

Novo!!: Nevtrino in Mionski nevtrino · Poglej več »

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Nevtrino in Močna jedrska sila · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Novo!!: Nevtrino in Nevtron · Poglej več »

Ni (črka)

Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.

Novo!!: Nevtrino in Ni (črka) · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziko

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko v letih od 1901 do 2017.

Novo!!: Nevtrino in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »

Okus (fizika)

Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.

Novo!!: Nevtrino in Okus (fizika) · Poglej več »

Optično vlakno

Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.

Novo!!: Nevtrino in Optično vlakno · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec je osnovni in nedeljiv gradnik snovi.

Novo!!: Nevtrino in Osnovni delec · Poglej več »

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Novo!!: Nevtrino in Osnovni naboj · Poglej več »

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Novo!!: Nevtrino in Physical Review · Poglej več »

Pozitron

Pozitron je antidelec elektrona.

Novo!!: Nevtrino in Pozitron · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Novo!!: Nevtrino in Proton · Poglej več »

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Novo!!: Nevtrino in Razpad beta · Poglej več »

Razpolovna debelina

Razpolòvna debelína (oznaka l1/2 ali d1/2) je tolikšna debelina absorbirajoče plasti, ki natanko polovico vpadle gostote energijskega toka absorbira, polovico pa prepusti.

Novo!!: Nevtrino in Razpolovna debelina · Poglej več »

Science

Science je znanstvena revija.

Novo!!: Nevtrino in Science · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Nevtrino in Snov · Poglej več »

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Novo!!: Nevtrino in Spekter · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Novo!!: Nevtrino in Spin · Poglej več »

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Novo!!: Nevtrino in Standardni model · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Nevtrino in Supernova · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Nevtrino in Svetlobno leto · Poglej več »

Svinec

Svínec (latinsko plumbum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82.

Novo!!: Nevtrino in Svinec · Poglej več »

Tauonski nevtrino

Tauonski nevtrino ali tav nevtrino (oznaka \nu_ \) je eden izmed treh nevtrinov.

Novo!!: Nevtrino in Tauonski nevtrino · Poglej več »

Težka voda

Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena voda zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.

Novo!!: Nevtrino in Težka voda · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Nevtrino in Težnost · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Nevtrino in Temna snov · Poglej več »

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Novo!!: Nevtrino in Teorija relativnosti · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Novo!!: Nevtrino in Trk · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Nevtrino in Vesolje · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Nevtrino in Voda · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Novo!!: Nevtrino in Vrtilna količina · Poglej več »

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Novo!!: Nevtrino in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Nevtrino in Zvezda · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Nevtrino in 2000 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Neutrino.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »