Kazalo
56 odnosi: Absorpcija, Alexander Graham Bell, Baker, Besslova funkcija, Bor (element), Charles Kuen Kao, Decibel, Dentalna medicina, Električna napetost, Električni tok, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Endoskopija, Erbij, Faza, Fluor, Fotodioda, Frekvenca, Gostota svetlobnega toka, Informacija, Infrardeče valovanje, Jacques Babinet, Jakost (fizika), Jean-Daniel Colladon, John Tyndall, Laser, Lomni količnik, Meritev, Mikrometer, Načelo, Nelinearna optika, New York, Numerična apertura, Optična komunikacija, Pariz, Popolni odboj, Razdalja, Sipanje, Snov, Strela, Svetloba, Telefon, Telekomunikacije, Temperatura, Tipalo, Tlak, Transformator, Ultravijolično valovanje, Vakuum, Valovna dolžina, ... Razširi indeks (6 več) »
- Telekomunikacijska oprema
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Optično vlakno in Absorpcija
Alexander Graham Bell
Alexander Graham Bell, ameriški znanstvenik, izumitelj, inženir in inovator, * 3. marec 1847, Edinburgh, Škotska, Združeno kraljestvo, † 2. avgust 1922, Beinn Bhreagh, Nova Škotska, Kanada.
Poglej Optično vlakno in Alexander Graham Bell
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Optično vlakno in Baker
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Poglej Optično vlakno in Besslova funkcija
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Optično vlakno in Bor (element)
Charles Kuen Kao
Charles Kuen Kao, KBE, FRS, kitajsko-ameriški fizik, * 4. november 1933, Šanghaj, Kitajska, † 23. september 2018.
Poglej Optično vlakno in Charles Kuen Kao
Decibel
Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.
Poglej Optično vlakno in Decibel
Dentalna medicina
Prostor za zobozdravstvene operacije Zobozdravstvo, znano tudi kot dentalna medicina je veja medicine, ki se osredotoča na zobovje, dlesni in usta.
Poglej Optično vlakno in Dentalna medicina
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Optično vlakno in Električna napetost
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Optično vlakno in Električni tok
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Optično vlakno in Elektromagnetno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Optično vlakno in Elektromagnetno valovanje
Endoskopija
Primer upogljivega endoskopa. Endoskopíja je pregled z endoskopom, optičnim inštrumentom za pregled notranjosti telesnih votlin in votlih organov ter manjše posege.
Poglej Optično vlakno in Endoskopija
Erbij
Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68.
Poglej Optično vlakno in Erbij
Faza
Faza je lahko.
Poglej Optično vlakno in Faza
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Optično vlakno in Fluor
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Optično vlakno in Fotodioda
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Optično vlakno in Frekvenca
Gostota svetlobnega toka
Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.
Poglej Optično vlakno in Gostota svetlobnega toka
Informacija
Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.
Poglej Optično vlakno in Informacija
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Optično vlakno in Infrardeče valovanje
Jacques Babinet
Jacques Babinet, francoski fizik, matematik in astronom, * 5. marec 1794, Lusignan, departma Vienne, Francija, † 21. oktober 1872, Pariz, Francija.
Poglej Optično vlakno in Jacques Babinet
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Optično vlakno in Jakost (fizika)
Jean-Daniel Colladon
Jean-Daniel Colladon, švicarski fizik, inženir in izumitelj, * 15. december 1802, Ženeva, † 30. junij 1893, Ženeva.
Poglej Optično vlakno in Jean-Daniel Colladon
John Tyndall
John Tyndall, FRS, irski fizik, * 2. avgust 1820, Leighlinbridge, Grofija Carlow, Irska, † 4. december 1893, Hindhead, grofija Surrey, Anglija.
Poglej Optično vlakno in John Tyndall
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Optično vlakno in Laser
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Optično vlakno in Lomni količnik
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Optično vlakno in Meritev
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Optično vlakno in Mikrometer
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Optično vlakno in Načelo
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Poglej Optično vlakno in Nelinearna optika
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Optično vlakno in New York
Numerična apertura
Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.
Poglej Optično vlakno in Numerična apertura
Optična komunikacija
Óptična komunikácija je telekomunikacijska tehnika, kjer se za prenos informacije uporablja svetloba.
Poglej Optično vlakno in Optična komunikacija
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Optično vlakno in Pariz
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Optično vlakno in Popolni odboj
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Optično vlakno in Razdalja
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Optično vlakno in Sipanje
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Optično vlakno in Snov
Strela
Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.
Poglej Optično vlakno in Strela
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Optično vlakno in Svetloba
Telefon
Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Poglej Optično vlakno in Telefon
Telekomunikacije
Telekomunikacije so področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki obravnava prenos informacij na daljavo.
Poglej Optično vlakno in Telekomunikacije
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Optično vlakno in Temperatura
Tipalo
Tipálo, čutílnik ali zaznaválo (s tujko sénzor) je naprava, ki zaznava spremembe fizikalnih količin in jih pretvarja v spremembe električnih količin (električni tok, upornost, napetost idr.). Hitrost prenašanja je s tem skoraj neomejena in hitra, saj je skorajda v obsegu svetlobne hitrosti.
Poglej Optično vlakno in Tipalo
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Optično vlakno in Tlak
Transformator
Transformator Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje (pretvarja) električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence.
Poglej Optično vlakno in Transformator
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Optično vlakno in Ultravijolično valovanje
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Optično vlakno in Vakuum
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Optično vlakno in Valovna dolžina
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Optično vlakno in Valovna enačba
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Optično vlakno in Vidni spekter
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Optično vlakno in Voda
WDM
WDM Valovnodolžinsko multipleksiranje (razvrščanje) WDM (angl. Wavelength division multiplexing) je tehnika multipleksiranja v optičnih komunikacijah, kjer se za prenos telekomunikacijskih signalov uporablja več valovnih dolžin, ki sočasno potujejo po enem optičnem vlaknu.
Poglej Optično vlakno in WDM
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Optično vlakno in Zrak
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Optično vlakno in Zrcalo
Glej tudi
Telekomunikacijska oprema
Prav tako znan kot Optična vlakna.