Kazalo
56 odnosi: Absorpcija, Amplituda, Ato, Atom, Benzen, Coulombov zakon, Državna univerza v Moskvi, Električna polarizacija, Električna susceptibilnost, Električno polje, Elektron, Elektrooptični pojav, Fotonski kristal, Hitrost, Influenčna konstanta, Ionizacija, Jakost električnega polja, Kerrov pojav, Koherentno valovanje, Krajevni vektor, Kristal, Krožna frekvenca, Kubični kristalni sistem, Laser, Laser Nd:YAG, Linearnost, Lomni količnik, Magnetno-optični pojav, Nanometer, Optično podvajanje frekvenc, Optika, Organska kemija, Parametrično ojačevanje, Plin, Pockelsov pojav, Pojav, Potenciranje, Rentgenski žarki, Simetrija, Skalarni produkt, Snov, Soliton, Sunkovni laser, Svetloba, Taylorjeva vrsta, Tenzor, Tranzistor, Ultravijolično valovanje, Uran, Valovna dolžina, ... Razširi indeks (6 več) »
- Optika
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Nelinearna optika in Absorpcija
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Nelinearna optika in Amplituda
Ato
Ato (okrajšava a) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-18.
Poglej Nelinearna optika in Ato
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Nelinearna optika in Atom
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Nelinearna optika in Benzen
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Nelinearna optika in Coulombov zakon
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Poglej Nelinearna optika in Državna univerza v Moskvi
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Nelinearna optika in Električna polarizacija
Električna susceptibilnost
Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.
Poglej Nelinearna optika in Električna susceptibilnost
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Nelinearna optika in Električno polje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Nelinearna optika in Elektron
Elektrooptični pojav
Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.
Poglej Nelinearna optika in Elektrooptični pojav
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Poglej Nelinearna optika in Fotonski kristal
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Nelinearna optika in Hitrost
Influenčna konstanta
Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.
Poglej Nelinearna optika in Influenčna konstanta
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Nelinearna optika in Ionizacija
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Nelinearna optika in Jakost električnega polja
Kerrov pojav
Kerrov pojav je elektroooptični pojav, ki se kaže v tem, da je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.
Poglej Nelinearna optika in Kerrov pojav
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Nelinearna optika in Koherentno valovanje
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Nelinearna optika in Krajevni vektor
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Nelinearna optika in Kristal
Krožna frekvenca
Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.
Poglej Nelinearna optika in Krožna frekvenca
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Nelinearna optika in Kubični kristalni sistem
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Nelinearna optika in Laser
Laser Nd:YAG
Laserji Nd:YAG ali neodimijevi laserji spadajo v kategorijo laserjev, katerih ojačevalno sredstvo je v trdnem stanju.
Poglej Nelinearna optika in Laser Nd:YAG
Linearnost
Linearnost ima v matematiki dva osnovna pomena.
Poglej Nelinearna optika in Linearnost
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Nelinearna optika in Lomni količnik
Magnetno-optični pojav
Magnetno-optični pojav je katerikoli fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe načina širjenja elektromagnetnega valovanja zaradi prisotnosti statičnega magnetnega polja.
Poglej Nelinearna optika in Magnetno-optični pojav
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Nelinearna optika in Nanometer
Optično podvajanje frekvenc
Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.
Poglej Nelinearna optika in Optično podvajanje frekvenc
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Nelinearna optika in Optika
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Nelinearna optika in Organska kemija
Parametrično ojačevanje
Optično parametrično ojačevanje (OPA, angl. amplification) je pojav, ko se svetlobni signal, ki potuje skozi nelinearni kristal, ojača.
Poglej Nelinearna optika in Parametrično ojačevanje
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Nelinearna optika in Plin
Pockelsov pojav
Pockelsov pojav (po nemškem fiziku Friedrichu Carlu Alwinu Pockelsu, ki je pojav preučeval leta 1893) je linearni elektrooptični pojav, pri katerem je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.
Poglej Nelinearna optika in Pockelsov pojav
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Nelinearna optika in Pojav
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej Nelinearna optika in Potenciranje
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Nelinearna optika in Rentgenski žarki
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Nelinearna optika in Simetrija
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Nelinearna optika in Skalarni produkt
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Nelinearna optika in Snov
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Poglej Nelinearna optika in Soliton
Sunkovni laser
Sunkóvni láser je laser, ki oddaja svetlobo v kratkih časovnih sunkih.
Poglej Nelinearna optika in Sunkovni laser
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Nelinearna optika in Svetloba
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Nelinearna optika in Taylorjeva vrsta
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Nelinearna optika in Tenzor
Tranzistor
Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.
Poglej Nelinearna optika in Tranzistor
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Nelinearna optika in Ultravijolično valovanje
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Nelinearna optika in Uran
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Nelinearna optika in Valovna dolžina
Valovni vektor
Valóvni véktor (oznaka k) je ena od količin, s katero se opredeli potujoče valovanje.
Poglej Nelinearna optika in Valovni vektor
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Nelinearna optika in Vat
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Nelinearna optika in Zvezda
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Nelinearna optika in 1875
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nelinearna optika in 1926
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nelinearna optika in 1960