Kazalo
20 odnosi: Amplituda, Dvolomnost, Električno polje, Fizika, Frekvenca, Jakost električnega polja, Kapljevina, Kremen, Kristal, Lomni količnik, Mehanika, Optična prizma, Plin, Pojav, Polarizator, Simetrija, Snov, Tenzor, Wilhelm Röntgen, Zaslon LCD.
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Poglej Elektrooptični pojav in Amplituda
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Poglej Elektrooptični pojav in Dvolomnost
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Elektrooptični pojav in Električno polje
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Elektrooptični pojav in Fizika
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Elektrooptični pojav in Frekvenca
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Elektrooptični pojav in Jakost električnega polja
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Elektrooptični pojav in Kapljevina
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Elektrooptični pojav in Kremen
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Elektrooptični pojav in Kristal
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Elektrooptični pojav in Lomni količnik
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Elektrooptični pojav in Mehanika
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Elektrooptični pojav in Optična prizma
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Elektrooptični pojav in Plin
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Elektrooptični pojav in Pojav
Polarizator
Polarizator je optična naprava, ki žarek elektromagnetnega valovanja z nedoločeno ali mešano polarizacijo spremeni v žarek z določeno polarizacijo.
Poglej Elektrooptični pojav in Polarizator
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Elektrooptični pojav in Simetrija
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Elektrooptični pojav in Snov
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Elektrooptični pojav in Tenzor
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Poglej Elektrooptični pojav in Wilhelm Röntgen
Zaslon LCD
Budilka Casio z enovrstičnim zaslonom LCDZaslon LCD (angl. Liquid Crystal Display) ali tekočekristalni zaslon je zaslon, ki za prikazovanje slike uporablja tehnologijo tekočih kristalov.