Kazalo
23 odnosi: Bernoullijevo število, Binomski koeficient, Diferencialna enačba, Eksponentna funkcija, Eulerjevo število, Fakulteta (funkcija), Funkcija (matematika), Geometrična vrsta, Hiperbolična funkcija, Holomorfna funkcija, Interval (matematika), Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Lambertova funkcija W, Laurentova vrsta, Matematična singularnost, Matematika, Metoda navadne iteracije, Naravni logaritem, Odvod, Potenčna vrsta, Realno število, Trigonometrična funkcija.
- Kompleksna analiza
- Realna analiza
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Taylorjeva vrsta in Bernoullijevo število
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Taylorjeva vrsta in Binomski koeficient
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Taylorjeva vrsta in Diferencialna enačba
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Taylorjeva vrsta in Eksponentna funkcija
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Poglej Taylorjeva vrsta in Eulerjevo število
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Taylorjeva vrsta in Fakulteta (funkcija)
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Taylorjeva vrsta in Funkcija (matematika)
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Poglej Taylorjeva vrsta in Geometrična vrsta
Hiperbolična funkcija
Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.
Poglej Taylorjeva vrsta in Hiperbolična funkcija
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Poglej Taylorjeva vrsta in Holomorfna funkcija
Interval (matematika)
Intervál je v matematiki množica realnih števil, ki ležijo med dvema danima realnima številoma (na realni premici).
Poglej Taylorjeva vrsta in Interval (matematika)
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Taylorjeva vrsta in Kompleksna ravnina
Kompleksno število
1.
Poglej Taylorjeva vrsta in Kompleksno število
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Poglej Taylorjeva vrsta in Lambertova funkcija W
Laurentova vrsta
kompleksne ravnine sta \Re(z) (\operatornameRe (z))\, in \Im(z) (\operatornameIm (z))\,. Laurentova vŕsta kompleksne funkcije je v matematiki predstavitev funkcije kot (neskončne) potenčne vrste, ki obsega tudi člene z negativnim indeksom.
Poglej Taylorjeva vrsta in Laurentova vrsta
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Taylorjeva vrsta in Matematična singularnost
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Taylorjeva vrsta in Matematika
Metoda navadne iteracije
Metóda navádne iterácije (navádna iterácijska metóda in redkeje metóda negíbne tóčke) je v matematiki preprosta in učinkovita numerična metoda za določanje negibnih točk funkcije.
Poglej Taylorjeva vrsta in Metoda navadne iteracije
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Taylorjeva vrsta in Naravni logaritem
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Taylorjeva vrsta in Odvod
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Taylorjeva vrsta in Potenčna vrsta
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Taylorjeva vrsta in Realno število
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Taylorjeva vrsta in Trigonometrična funkcija