Kazalo
43 odnosi: Bernoullijevo število, Bertrandov izrek, Binomska vrsta, Eksponentni integral, Euler-Mascheronijeva konstanta, Eulerjevo število, Funkcija digama, Funkcijska vrsta, Geodetična precesija, Geometrijska optika, Gompertzeva konstanta, Harmonična vrsta, Hitrost zvoka, Holomorfna funkcija, Infinitezimalni račun, Jošisuke Macunaga, John Machin, Konvergenčni polmer, Lambertova funkcija W, Laurentova vrsta, Legendrova funkcija hi, Logaritem, Logaritemska porazdelitev, Masa, Mercatorjeva vrsta, Naravni logaritem, Nelinearna optika, Newtonova metoda, Numerična matematika, Padéjeva aproksimacija, Pierre Alphonse Laurent, Pockelsov pojav, Potenčna vrsta, Racionalna vrsta zeta, Radian, Riemann-Sieglova funkcija theta, Seznam matematičnih vsebin, Taylor, Trigonometrična funkcija, Ukrivljenost, Van der Waalsova sila, Vrsta (matematika), 1 − 2 + 3 − 4 + ···.
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Taylorjeva vrsta in Bernoullijevo število
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Taylorjeva vrsta in Bertrandov izrek
Binomska vrsta
Binomska vrsta je funkcijska vrsta funkcije (1+x)^\,.
Poglej Taylorjeva vrsta in Binomska vrsta
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Poglej Taylorjeva vrsta in Eksponentni integral
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Taylorjeva vrsta in Euler-Mascheronijeva konstanta
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Poglej Taylorjeva vrsta in Eulerjevo število
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Taylorjeva vrsta in Funkcija digama
Funkcijska vrsta
Funkcijska vrsta je vrsta, katere členi so funkcije.
Poglej Taylorjeva vrsta in Funkcijska vrsta
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Poglej Taylorjeva vrsta in Geodetična precesija
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Taylorjeva vrsta in Geometrijska optika
Gompertzeva konstanta
Gompertzeva konstanta ali Euler-Gompertzeva konstanta (označba G\) je v matematiki konstanta, ki se pojavlja pri vrednostih nekaterih integralov in specialnih funkcij.
Poglej Taylorjeva vrsta in Gompertzeva konstanta
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Taylorjeva vrsta in Harmonična vrsta
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Taylorjeva vrsta in Hitrost zvoka
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Poglej Taylorjeva vrsta in Holomorfna funkcija
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Taylorjeva vrsta in Infinitezimalni račun
Jošisuke Macunaga
Jošisuke Macunaga (Matsunaga Yoshisuke; tudi Riohicu Macunaga, ~ Ryohitsu), japonski matematik, * okoli 1690, Kurume, Japonska, † 1. avgust 1744.
Poglej Taylorjeva vrsta in Jošisuke Macunaga
John Machin
Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.
Poglej Taylorjeva vrsta in John Machin
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Taylorjeva vrsta in Konvergenčni polmer
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Poglej Taylorjeva vrsta in Lambertova funkcija W
Laurentova vrsta
kompleksne ravnine sta \Re(z) (\operatornameRe (z))\, in \Im(z) (\operatornameIm (z))\,. Laurentova vŕsta kompleksne funkcije je v matematiki predstavitev funkcije kot (neskončne) potenčne vrste, ki obsega tudi člene z negativnim indeksom.
Poglej Taylorjeva vrsta in Laurentova vrsta
Legendrova funkcija hi
Legendrova funkcija hi (običajna označba \chi_ (z)\) je v matematiki specialna funkcija katere Taylorjeva vrsta je tudi Dirichletova vrsta.
Poglej Taylorjeva vrsta in Legendrova funkcija hi
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Taylorjeva vrsta in Logaritem
Logaritemska porazdelitev
Logaritemska porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki jo lahko izpeljemo iz Taylorjeve vrste:.
Poglej Taylorjeva vrsta in Logaritemska porazdelitev
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Taylorjeva vrsta in Masa
Mercatorjeva vrsta
Mercatorjeva vŕsta ali Newton-Mercatorjeva vŕsta je v matematiki Taylorjeva vrsta za naravni logaritem.
Poglej Taylorjeva vrsta in Mercatorjeva vrsta
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Taylorjeva vrsta in Naravni logaritem
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Poglej Taylorjeva vrsta in Nelinearna optika
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Taylorjeva vrsta in Newtonova metoda
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Poglej Taylorjeva vrsta in Numerična matematika
Padéjeva aproksimacija
Padéjeva aproksimácija.
Poglej Taylorjeva vrsta in Padéjeva aproksimacija
Pierre Alphonse Laurent
Pierre Alphonse Laurent, francoski matematik, častnik in inženir, * 18. julij 1813, Pariz, Francija, † 2. september 1854, Pariz.
Poglej Taylorjeva vrsta in Pierre Alphonse Laurent
Pockelsov pojav
Pockelsov pojav (po nemškem fiziku Friedrichu Carlu Alwinu Pockelsu, ki je pojav preučeval leta 1893) je linearni elektrooptični pojav, pri katerem je lomni količnik sredstva odvisen od zunanjega električnega polja.
Poglej Taylorjeva vrsta in Pockelsov pojav
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Taylorjeva vrsta in Potenčna vrsta
Racionalna vrsta zeta
Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(''s'') ali Hurvitzevo funkcijo ζ(''s'', ''q'').
Poglej Taylorjeva vrsta in Racionalna vrsta zeta
Radian
π radianov. Radián je enota za merjenje ravninskih kotov.
Poglej Taylorjeva vrsta in Radian
Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).
Poglej Taylorjeva vrsta in Riemann-Sieglova funkcija theta
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Taylorjeva vrsta in Seznam matematičnih vsebin
Taylor
Taylor ima več pomenov.
Poglej Taylorjeva vrsta in Taylor
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Taylorjeva vrsta in Trigonometrična funkcija
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Taylorjeva vrsta in Ukrivljenost
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Taylorjeva vrsta in Van der Waalsova sila
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Taylorjeva vrsta in Vrsta (matematika)
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Taylorjeva vrsta in 1 − 2 + 3 − 4 + ···