Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Bézierova krivulja, Binom, Binomska porazdelitev, Blaise Pascal, Catalanovo število, Celo število, Džu Šidžje, Determinanta, Diagonala, Diferencialna enačba, Drevo, Fakulteta (funkcija), Fibonaccijevo število, Koeficient, Kombinatorika, Kvadratna matrika, Lastna vrednost, Matematična indukcija, Matematična struktura, Matematični dokaz, Matematika, Množenje, Množica, Največji skupni delitelj, Naravno število, Podmnožica, Polinom, Potenciranje, Prafaktor, Racionalno število, Razčlenjevanje, Realno število, Rekurzija, Simetrična matrika, Središčni binomski koeficient, Statistika, Ulomek, Vsota, Zaporedje, 1 (število).
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Novo!!: Binomski koeficient in Bézierova krivulja · Poglej več »
Binom
Binóm ali dvóčlénik je v matematiki izraz, ki ima dva člena (med členoma je plus ali minus).
Novo!!: Binomski koeficient in Binom · Poglej več »
Binomska porazdelitev
Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.
Novo!!: Binomski koeficient in Binomska porazdelitev · Poglej več »
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Novo!!: Binomski koeficient in Blaise Pascal · Poglej več »
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Novo!!: Binomski koeficient in Catalanovo število · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Binomski koeficient in Celo število · Poglej več »
Džu Šidžje
Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.
Novo!!: Binomski koeficient in Džu Šidžje · Poglej več »
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Novo!!: Binomski koeficient in Determinanta · Poglej več »
Diagonala
Šestkotnik z diagonalami Diagonála (tudi prekótnica) je daljica, ki veže dve nesosednji oglišči mnogokotnika ali poliedra.
Novo!!: Binomski koeficient in Diagonala · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Binomski koeficient in Diferencialna enačba · Poglej več »
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Novo!!: Binomski koeficient in Drevo · Poglej več »
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Novo!!: Binomski koeficient in Fakulteta (funkcija) · Poglej več »
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Novo!!: Binomski koeficient in Fibonaccijevo število · Poglej več »
Koeficient
Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.
Novo!!: Binomski koeficient in Koeficient · Poglej več »
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Novo!!: Binomski koeficient in Kombinatorika · Poglej več »
Kvadratna matrika
Kvadratna matrika je matrika, ki ima isto število vrstic in stolpcev.
Novo!!: Binomski koeficient in Kvadratna matrika · Poglej več »
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Novo!!: Binomski koeficient in Lastna vrednost · Poglej več »
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Novo!!: Binomski koeficient in Matematična indukcija · Poglej več »
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Novo!!: Binomski koeficient in Matematična struktura · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Binomski koeficient in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Binomski koeficient in Matematika · Poglej več »
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Novo!!: Binomski koeficient in Množenje · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Binomski koeficient in Množica · Poglej več »
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Novo!!: Binomski koeficient in Največji skupni delitelj · Poglej več »
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Novo!!: Binomski koeficient in Naravno število · Poglej več »
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.
Novo!!: Binomski koeficient in Podmnožica · Poglej več »
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Novo!!: Binomski koeficient in Polinom · Poglej več »
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Novo!!: Binomski koeficient in Potenciranje · Poglej več »
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Novo!!: Binomski koeficient in Prafaktor · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: Binomski koeficient in Racionalno število · Poglej več »
Razčlenjevanje
Razčlenjevánje je matematični postopek, s katerim se preoblikuje število, izraz ali drug matematični objekt v obliko vsote členov.
Novo!!: Binomski koeficient in Razčlenjevanje · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Binomski koeficient in Realno število · Poglej več »
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Novo!!: Binomski koeficient in Rekurzija · Poglej več »
Simetrična matrika
Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.
Novo!!: Binomski koeficient in Simetrična matrika · Poglej več »
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Novo!!: Binomski koeficient in Središčni binomski koeficient · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Binomski koeficient in Statistika · Poglej več »
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Novo!!: Binomski koeficient in Ulomek · Poglej več »
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Novo!!: Binomski koeficient in Vsota · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Binomski koeficient in Zaporedje · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Binomski koeficient in 1 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Binomski simbol, Pascalov aritmetični trikotnik, Pascalov trikotnik, Pascalova matrika.
