Hitreje kot brskalnik!
103 odnosi: Abeceda, Abraham Ben Meir Ibn Ezra, Albrecht Dürer, Algebra, Algoritem, Arhimed, Arhitektura, Astrologija, Barje, Barva, Bhaskara, Binomski koeficient, Blaise Pascal, Booleova algebra, Brahmagupta, Daoizem, Džainizem, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Dvojiški številski sistem, Fakulteta (funkcija), Fibonaccijevo število, Filogenija, Galileo Galilei, Geometrična vrsta, Geometrija, Gerolamo Cardano, Glasba, Go, Gora, Grščina, Grom, Hamiltonova pot, Hiparh, Hrizip, I Čing, Igra, Isaac Newton, Izrek štirih barv, Jakob Bernoulli I., James Joseph Sylvester, Jezero, Jin in jang, Jordan Nemorarij, Kombinacija (matematika), Končna množica, Koncept, Kozmologija, Ksenokrat, Kvadrat (geometrija), Leonardo Fibonacci, ..., Leonhard Euler, Magični kvadrat, Matematika, Medicina, Mehanika, Melanholija I., Množica, Načelo, Nebesa, Nebo, Niccolo Fontana Tartaglia, Ogenj, Oklepaj, Particija (teorija števil), Percy Alexander MacMahon, Permutacija, Ploščina, Plutarh, Predmet, Računalništvo, Realnost, Rekurzija, Renesansa, Rhindov matematični papirus, Ritem, Sanskrt, Simbol, Simetrija, Srednji vek, Stari vek, Statistična fizika, Tangram, Tehniška založba Slovenije, Teorija števil, Teorija grafov, The New York Times, Ton, Topologija, Trikotnik, Univerza Stanford, Verjetnostni račun, Verz, Verzologija, Veter, Voda, Vrtenje, Zemlja, Zlog, Znanost, Zrcaljenje, Zvon, 6 (število), 63 (število). Razširi indeks (53 več) »
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Novo!!: Kombinatorika in Abeceda · Poglej več »
Abraham Ben Meir Ibn Ezra
''Eksodus'' s komentarjem ibn Ezre, izdano leta 1488 Abraham Ben Meir Ibn Ezra, judovski pesnik in učenjak, * 1089, † 1167.
Novo!!: Kombinatorika in Abraham Ben Meir Ibn Ezra · Poglej več »
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Novo!!: Kombinatorika in Albrecht Dürer · Poglej več »
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Novo!!: Kombinatorika in Algebra · Poglej več »
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Novo!!: Kombinatorika in Algoritem · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Kombinatorika in Arhimed · Poglej več »
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Novo!!: Kombinatorika in Arhitektura · Poglej več »
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Novo!!: Kombinatorika in Astrologija · Poglej več »
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Novo!!: Kombinatorika in Barje · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Kombinatorika in Barva · Poglej več »
Bhaskara
Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.
Novo!!: Kombinatorika in Bhaskara · Poglej več »
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Novo!!: Kombinatorika in Binomski koeficient · Poglej več »
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Novo!!: Kombinatorika in Blaise Pascal · Poglej več »
Booleova algebra
Booleova algebra in je v matematiki distributivna mreža z ničlo in enoto, v kateri ima vsak element komplement, ki je tudi sam element množice.
Novo!!: Kombinatorika in Booleova algebra · Poglej več »
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Novo!!: Kombinatorika in Brahmagupta · Poglej več »
Daoizem
''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).
Novo!!: Kombinatorika in Daoizem · Poglej več »
Džainizem
Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.
Novo!!: Kombinatorika in Džainizem · Poglej več »
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Novo!!: Kombinatorika in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije · Poglej več »
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Novo!!: Kombinatorika in Dvojiški številski sistem · Poglej več »
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Novo!!: Kombinatorika in Fakulteta (funkcija) · Poglej več »
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Novo!!: Kombinatorika in Fibonaccijevo število · Poglej več »
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Novo!!: Kombinatorika in Filogenija · Poglej več »
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Novo!!: Kombinatorika in Galileo Galilei · Poglej več »
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Novo!!: Kombinatorika in Geometrična vrsta · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Kombinatorika in Geometrija · Poglej več »
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Novo!!: Kombinatorika in Gerolamo Cardano · Poglej več »
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Novo!!: Kombinatorika in Glasba · Poglej več »
Go
Igralna deska za go kamni, se postavljajo na presečišča črt Go Gó (tradicionalno, poenostavljeno kitajsko 围棋, pinjin,, romadži igo,, romadža baduk) je abstraktna strateška miselna igra na deski za dva igralca.
Novo!!: Kombinatorika in Go · Poglej več »
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Novo!!: Kombinatorika in Gora · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Kombinatorika in Grščina · Poglej več »
Grom
Grom (tudi grmenje) je hrup ozirom bobnenje, ki ga sproži strela zaradi zelo hitre razžaritve in razširitve zraka v bliskovem kanalu.
Novo!!: Kombinatorika in Grom · Poglej več »
Hamiltonova pot
Petersenov graf vsebuje Hamiltonovo pot, nima pa Hamiltonovega cikla Ljubljanski graf je Hamiltonov graf Hamiltonova pot je v teoriji grafov pot v neusmerjenem grafu, ki gre skozi vsako točko na grafu točno enkrat.
Novo!!: Kombinatorika in Hamiltonova pot · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Kombinatorika in Hiparh · Poglej več »
Hrizip
Hrizip (Hrísippos hó Soleís), starogrški filozof, * 281 pr. n. št., Soloi, Grčija, † 205 pr. n. št..
Novo!!: Kombinatorika in Hrizip · Poglej več »
I Čing
Stran tiskane izdaje ''I Činga'' iz obdobja Dinastije Song (960-1279), hrani Narodna osrednja knjižnica v Tajpeju I Čing, Ji Džing (kitajščina: 易經; staro kitajsko *lek k-lˤeŋ; pinjin: I Ching), znano tudi kot Knjiga sprememb oziroma Knjiga premen, je starodavno prerokovalno besedilo in najstarejše kitajsko klasično delo.
Novo!!: Kombinatorika in I Čing · Poglej več »
Igra
Vlečenje vrvi Paul Cézanne - Igralca kart, 1895 Igra je razvedrilna dejavnost, ki vključuje enega ali več igralcev in je določena.
Novo!!: Kombinatorika in Igra · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Kombinatorika in Isaac Newton · Poglej več »
Izrek štirih barv
Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami Tri barve ne zadoščajo! Izrèk štírih bárv izjavlja, da se lahko vsako ravnino razdeljeno na področja, kot je na primer politični zemljevid držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ štirimi barvami tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo.
Novo!!: Kombinatorika in Izrek štirih barv · Poglej več »
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Novo!!: Kombinatorika in Jakob Bernoulli I. · Poglej več »
James Joseph Sylvester
James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.
Novo!!: Kombinatorika in James Joseph Sylvester · Poglej več »
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Novo!!: Kombinatorika in Jezero · Poglej več »
Jin in jang
Dvojica jin in jang je med osnovnimi pojmi kitajske filozofije (jin -; jang -). Ponazarja navidez ločene in nezdružljive sile narave, ki pa se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo.
Novo!!: Kombinatorika in Jin in jang · Poglej več »
Jordan Nemorarij
Jordan Nemorarij (ali latinsko Jordanus de Nemore), nemški, fizik, matematik in astronom, * okoli 1170, † 1237 Nemorarij je v svojih delih Demonstratio de algorismo in De Numeris datis prvi dosledno uporabljal algebrske simbole za poljubna števila, ki so nastopala v računskih operacijah.
Novo!!: Kombinatorika in Jordan Nemorarij · Poglej več »
Kombinacija (matematika)
Kombinacija (oznaka C_n^k \, za kombinacije k \, elementov iz množice n \, elementov) je v matematiki način izbora k \, elementov iz večje množice n \, različnih elementov.
Novo!!: Kombinatorika in Kombinacija (matematika) · Poglej več »
Končna množica
Kônčna mnóžica je v matematiki množica s končnim številom elementov.
Novo!!: Kombinatorika in Končna množica · Poglej več »
Koncept
Koncépt je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov.
Novo!!: Kombinatorika in Koncept · Poglej več »
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Novo!!: Kombinatorika in Kozmologija · Poglej več »
Ksenokrat
Ksenokrat (starogrški filozof, matematik in voditelj Akademije, * 396/5 pr. n. št., Halkedon, † 314/3 pr.n.št, Atene. Poskušal je uskladiti Platonovo filozofijo s filozofijo Pitagore. Bil je drugi voditelj Akademije, za Spevzipom. Kot za ostale predstavnike starejše Akademije so njegova dela ohranjena zgolj fragmentarno, zato je njegovo verzijo platonizma mogoče rekonstruirati zgolj okvirno.
Novo!!: Kombinatorika in Ksenokrat · Poglej več »
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Novo!!: Kombinatorika in Kvadrat (geometrija) · Poglej več »
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Novo!!: Kombinatorika in Leonardo Fibonacci · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Kombinatorika in Leonhard Euler · Poglej več »
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Novo!!: Kombinatorika in Magični kvadrat · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Kombinatorika in Matematika · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Kombinatorika in Medicina · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Kombinatorika in Mehanika · Poglej več »
Melanholija I.
Melanholija I je velika grafika iz leta 1514 nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja.
Novo!!: Kombinatorika in Melanholija I. · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Kombinatorika in Množica · Poglej več »
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Novo!!: Kombinatorika in Načelo · Poglej več »
Nebesa
Poslednja sodba - nebesa, freska v Sikstinski kapeli, Michelangelo, 1508-1512 Nebésa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti in užitka.
Novo!!: Kombinatorika in Nebesa · Poglej več »
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Novo!!: Kombinatorika in Nebo · Poglej več »
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Novo!!: Kombinatorika in Niccolo Fontana Tartaglia · Poglej več »
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Novo!!: Kombinatorika in Ogenj · Poglej več »
Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...
Novo!!: Kombinatorika in Oklepaj · Poglej več »
Particija (teorija števil)
poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.
Novo!!: Kombinatorika in Particija (teorija števil) · Poglej več »
Percy Alexander MacMahon
Percy Alexander MacMahon, angleški matematik, * 26. september 1854, Sliema, Malta, † 25. december 1929, Bognor Regis, Anglija.
Novo!!: Kombinatorika in Percy Alexander MacMahon · Poglej več »
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Novo!!: Kombinatorika in Permutacija · Poglej več »
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Novo!!: Kombinatorika in Ploščina · Poglej več »
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Novo!!: Kombinatorika in Plutarh · Poglej več »
Predmet
Predmet je lahko.
Novo!!: Kombinatorika in Predmet · Poglej več »
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Novo!!: Kombinatorika in Računalništvo · Poglej več »
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Novo!!: Kombinatorika in Realnost · Poglej več »
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Novo!!: Kombinatorika in Rekurzija · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Kombinatorika in Renesansa · Poglej več »
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Novo!!: Kombinatorika in Rhindov matematični papirus · Poglej več »
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Novo!!: Kombinatorika in Ritem · Poglej več »
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Novo!!: Kombinatorika in Sanskrt · Poglej več »
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Novo!!: Kombinatorika in Simbol · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Kombinatorika in Simetrija · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Kombinatorika in Srednji vek · Poglej več »
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Novo!!: Kombinatorika in Stari vek · Poglej več »
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Novo!!: Kombinatorika in Statistična fizika · Poglej več »
Tangram
Značilna figura v tangramu Tangram (kitajsko 七巧板) je igra sestavljanka, ki vsebuje sedem delov, ki so pravzaprav osnovni geometrijski liki.
Novo!!: Kombinatorika in Tangram · Poglej več »
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Novo!!: Kombinatorika in Tehniška založba Slovenije · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Kombinatorika in Teorija števil · Poglej več »
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Novo!!: Kombinatorika in Teorija grafov · Poglej več »
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Novo!!: Kombinatorika in The New York Times · Poglej več »
Ton
Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Novo!!: Kombinatorika in Ton · Poglej več »
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Novo!!: Kombinatorika in Topologija · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Kombinatorika in Trikotnik · Poglej več »
Univerza Stanford
Univerza Stanford (polno ime v angleščini Leland Stanford Junior University) je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Stanford v Silicijevi dolini, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Kombinatorika in Univerza Stanford · Poglej več »
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Novo!!: Kombinatorika in Verjetnostni račun · Poglej več »
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Novo!!: Kombinatorika in Verz · Poglej več »
Verzologija
Verzologija (stihoslovje, metrika, prozodija) je teorija verza, del literarne teorije.
Novo!!: Kombinatorika in Verzologija · Poglej več »
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Novo!!: Kombinatorika in Veter · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Kombinatorika in Voda · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Kombinatorika in Vrtenje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Kombinatorika in Zemlja · Poglej več »
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Novo!!: Kombinatorika in Zlog · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Kombinatorika in Znanost · Poglej več »
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Novo!!: Kombinatorika in Zrcaljenje · Poglej več »
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Novo!!: Kombinatorika in Zvon · Poglej več »
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Novo!!: Kombinatorika in 6 (število) · Poglej več »
63 (število)
63 (tríinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 63.
Novo!!: Kombinatorika in 63 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kombinatorik, Kombinatoričarka.
