Kazalo
43 odnosi: Al Hvarizmi, Al-Mansur, Algebra, Astronom, Astronomija, Brahma, Brahmaguptov izrek, Brahmaguptova enakost, Celo število, Džainizem, Diofantska enačba, Dolžina, Evklid, Geometrija, Heronova formula, Indija, Indijci, Konjunkcija (astronomija), Kvadratna enačba, Kvadratno število, Lega, Linearna enačba, Luna, Lunin mrk, Matematika, Naravno število, Nič, Pellova enačba, Pi, Piramida, Planet, Ploščina, Prostornina, Radžastan, Razdalja, Sončev mrk, Tetivni štirikotnik, Trikotnik, Vrsta (matematika), Zaporedje, 0, 598, 668.
- Rojeni leta 598
- Umrli v 7. stoletju
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Brahmagupta in Al Hvarizmi
Al-Mansur
Abu Džafar Abd Alah ibn Mohamed al-Mansur (arabsko أبو جعفر عبد الله بن محمد المنصور) ali krajše al-Manṣur (arabsko المنصور) je bil drugi abasisdski kalif, ki je vladal od leta 136 do 158 po hidžri (754–775), * 714, † 6. oktober 775.
Poglej Brahmagupta in Al-Mansur
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Brahmagupta in Algebra
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Brahmagupta in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Brahmagupta in Astronomija
Brahma
Brahma, plastika iz 19. stoletja Brahma (sans. ब्रह्मा) je v hinduizmu najvišji bog, stvarnik sveta in usmerjevalec vesolja v eni svetovni dobi.
Poglej Brahmagupta in Brahma
Brahmaguptov izrek
Brahmaguptov izrek Brahmaguptov izrék je izrek v ravninski geometriji imenovan po Brahmagupti.
Poglej Brahmagupta in Brahmaguptov izrek
Brahmaguptova enakost
Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.
Poglej Brahmagupta in Brahmaguptova enakost
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Brahmagupta in Celo število
Džainizem
Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.
Poglej Brahmagupta in Džainizem
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Brahmagupta in Diofantska enačba
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Brahmagupta in Dolžina
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Brahmagupta in Evklid
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Brahmagupta in Geometrija
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Poglej Brahmagupta in Heronova formula
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Brahmagupta in Indija
Indijci
Indijci je politična oznaka za skupino ljudi, ki živi na področju Indije.
Poglej Brahmagupta in Indijci
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Poglej Brahmagupta in Konjunkcija (astronomija)
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej Brahmagupta in Kvadratna enačba
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Brahmagupta in Kvadratno število
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Brahmagupta in Lega
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Brahmagupta in Linearna enačba
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Brahmagupta in Luna
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Poglej Brahmagupta in Lunin mrk
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Brahmagupta in Matematika
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Brahmagupta in Naravno število
Nič
Nič je ime (glavni števnik) za število 0.
Poglej Brahmagupta in Nič
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Brahmagupta in Pellova enačba
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Brahmagupta in Pi
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Brahmagupta in Piramida
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Brahmagupta in Planet
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Brahmagupta in Ploščina
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Brahmagupta in Prostornina
Radžastan
Radžastan je po površini največja indijska zvezna država.
Poglej Brahmagupta in Radžastan
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Brahmagupta in Razdalja
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Brahmagupta in Sončev mrk
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Brahmagupta in Tetivni štirikotnik
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Brahmagupta in Trikotnik
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Brahmagupta in Vrsta (matematika)
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Brahmagupta in Zaporedje
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Brahmagupta in 0
598
598 (DXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Brahmagupta in 598
668
668 (DCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Brahmagupta in 668
Glej tudi
Rojeni leta 598
Umrli v 7. stoletju
Prav tako znan kot Bramagupta.