Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Diofantska enačba

Index Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Kazalo

  1. 21 odnosi: Brahmagupta, Catalanova domneva, Celo število, Diofant, Enačba, Erdős-Strausova domneva, Eulerjeva enačba četrte stopnje, Evklidov algoritem, Fermatov veliki izrek, John Pell, Kvadratna enačba, Matematika, Največji skupni delitelj, Neskončnost, Pellova enačba, Pierre de Fermat, Pitagorejska trojica, Polinom, Pozitivno število, Racionalno število, Razširjeni Evklidov algoritem.

  2. Diofantske enačbe

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Diofantska enačba in Brahmagupta

Catalanova domneva

Catalanova domneva je v teoriji števil preprosta domneva, ki jo je leta 1844 predlagal belgijski matematik Eugène Charles Catalan.

Poglej Diofantska enačba in Catalanova domneva

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Poglej Diofantska enačba in Celo število

Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Poglej Diofantska enačba in Diofant

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Diofantska enačba in Enačba

Erdős-Strausova domneva

Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.

Poglej Diofantska enačba in Erdős-Strausova domneva

Eulerjeva enačba četrte stopnje

Eulerjeva enáčba četŕte stôpnje je v teoriji števil problem, ki ga je leta 1772 predlagal Leonhard Euler.

Poglej Diofantska enačba in Eulerjeva enačba četrte stopnje

Evklidov algoritem

Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.

Poglej Diofantska enačba in Evklidov algoritem

Fermatov veliki izrek

Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.

Poglej Diofantska enačba in Fermatov veliki izrek

John Pell

John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.

Poglej Diofantska enačba in John Pell

Kvadratna enačba

Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.

Poglej Diofantska enačba in Kvadratna enačba

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Diofantska enačba in Matematika

Največji skupni delitelj

Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.

Poglej Diofantska enačba in Največji skupni delitelj

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Diofantska enačba in Neskončnost

Pellova enačba

Pellova enačba za ''n''.

Poglej Diofantska enačba in Pellova enačba

Pierre de Fermat

Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.

Poglej Diofantska enačba in Pierre de Fermat

Pitagorejska trojica

Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.

Poglej Diofantska enačba in Pitagorejska trojica

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Poglej Diofantska enačba in Polinom

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.

Poglej Diofantska enačba in Pozitivno število

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Poglej Diofantska enačba in Racionalno število

Razširjeni Evklidov algoritem

Prikaz postopka Razširjeni Evklidov algoritem je razširitev Evklidovega algoritma.

Poglej Diofantska enačba in Razširjeni Evklidov algoritem

Glej tudi

Diofantske enačbe

Prav tako znan kot Diofantska analiza.