Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Diofant

Index Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Kazalo

  1. 28 odnosi: Aleksandrija, Algebra, Arabščina, Arithmetica, Babilon, Celo število, Diofantska enačba, Enačba, Grščina, Grki, Indija, Iracionalno število, Kvadratno število, Latinščina, Matematika, Mnogokotniško število, Pellova enačba, Praštevilo, Racionalno število, Recipročna vrednost, Teorija števil, Teorija diofantskih približkov, Vsota, Zmnožek, 200, 214, 284, 298.

  2. Egipčanski matematiki
  3. Grki v 3. stoletju
  4. Rojeni v 3. stoletju
  5. Starogrški matematiki
  6. Umrli v 3. stoletju

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Diofant in Aleksandrija

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Poglej Diofant in Algebra

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Diofant in Arabščina

Arithmetica

Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.

Poglej Diofant in Arithmetica

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Poglej Diofant in Babilon

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Poglej Diofant in Celo število

Diofantska enačba

Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.

Poglej Diofant in Diofantska enačba

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Diofant in Enačba

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Diofant in Grščina

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Diofant in Grki

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Poglej Diofant in Indija

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Poglej Diofant in Iracionalno število

Kvadratno število

Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.

Poglej Diofant in Kvadratno število

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Diofant in Latinščina

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Diofant in Matematika

Mnogokotniško število

Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika.

Poglej Diofant in Mnogokotniško število

Pellova enačba

Pellova enačba za ''n''.

Poglej Diofant in Pellova enačba

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Poglej Diofant in Praštevilo

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Poglej Diofant in Racionalno število

Recipročna vrednost

Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.

Poglej Diofant in Recipročna vrednost

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Diofant in Teorija števil

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Poglej Diofant in Teorija diofantskih približkov

Vsota

Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.

Poglej Diofant in Vsota

Zmnožek

Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.

Poglej Diofant in Zmnožek

200

200 (CC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Diofant in 200

214

214 (CCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Diofant in 214

284

284 (CCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Diofant in 284

298

298 (CCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Diofant in 298

Glej tudi

Egipčanski matematiki

Grki v 3. stoletju

Rojeni v 3. stoletju

Starogrški matematiki

Umrli v 3. stoletju

Prav tako znan kot Diofantes.