Kazalo
75 odnosi: Albert Einstein, Algebra, Algebrska geometrija, Algebrska varieteta, Algoritem, Število, Bijektivna preslikava, Celo število, Deljenje, Diferencialna enačba, Diofantska enačba, E = mc², Ekonomija, Enačaj, Enotska krožnica, Enotski vektor, Evklidska geometrija, Faktorizacija, Fizika, Formula, Funkcija (matematika), Funkcijska enačba, Gaussova eliminacijska metoda, Geometrijski lik, Identiteta, Inženirstvo, Kartezični koordinatni sistem, Kemija, Kompleksno število, Koordinatni sistem, Krivulja, Krogla, Kvadratna enačba, Kvadratna funkcija, Linearna algebra, Linearna enačba, Matematična analiza, Matematična operacija, Matematični izraz, Množenje, Mnogoterost, Nedoločena enačba, Neenačba, Obseg (algebra), Odštevanje, Odvod, Parameter, Parametrična enačba, Parlameter, Periodična funkcija, ... Razširi indeks (25 več) »
- Elementarna algebra
- Enačbe
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Enačba in Albert Einstein
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Enačba in Algebra
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Enačba in Algebrska geometrija
Algebrska varieteta
Algebrska varieteta je v matematiki množica rešitev sistema polinomskih enačb.
Poglej Enačba in Algebrska varieteta
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Enačba in Algoritem
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Enačba in Število
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Poglej Enačba in Bijektivna preslikava
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Enačba in Celo število
Deljenje
\frac 20 4.
Poglej Enačba in Deljenje
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Enačba in Diferencialna enačba
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Enačba in Diofantska enačba
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Poglej Enačba in E = mc²
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Enačba in Ekonomija
Enačaj
Enačáj (.
Poglej Enačba in Enačaj
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Enačba in Enotska krožnica
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Enačba in Enotski vektor
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Enačba in Evklidska geometrija
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Poglej Enačba in Faktorizacija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Enačba in Fizika
Formula
Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.
Poglej Enačba in Formula
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Enačba in Funkcija (matematika)
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Enačba in Funkcijska enačba
Gaussova eliminacijska metoda
Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.
Poglej Enačba in Gaussova eliminacijska metoda
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Enačba in Geometrijski lik
Identiteta
Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.
Poglej Enačba in Identiteta
Inženirstvo
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.
Poglej Enačba in Inženirstvo
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Enačba in Kartezični koordinatni sistem
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Enačba in Kemija
Kompleksno število
1.
Poglej Enačba in Kompleksno število
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Enačba in Koordinatni sistem
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Enačba in Krivulja
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Enačba in Krogla
Kvadratna enačba
Kvadrátna enáčba je v matematiki enačba, ki se jo da zapisati v obliki: pri čemer je število a različno od 0.
Poglej Enačba in Kvadratna enačba
Kvadratna funkcija
Kvadrátna fúnkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike: kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).
Poglej Enačba in Kvadratna funkcija
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Enačba in Linearna algebra
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Enačba in Linearna enačba
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Enačba in Matematična analiza
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Enačba in Matematična operacija
Matematični izraz
Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk, matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja.
Poglej Enačba in Matematični izraz
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Enačba in Množenje
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Enačba in Mnogoterost
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Poglej Enačba in Nedoločena enačba
Neenačba
Neenačba (redko tudi neenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dveh matematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj.
Poglej Enačba in Neenačba
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Poglej Enačba in Obseg (algebra)
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Enačba in Odštevanje
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Enačba in Odvod
Parameter
Parámeter je na splošno matematična spremenljivka, katere vrednost je določena s posebnimi pogoji.
Poglej Enačba in Parameter
Parametrična enačba
metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.
Poglej Enačba in Parametrična enačba
Parlameter
Parlameter je spletno orodje za analizo in vizualizacijo parlamentarnih glasovanj, transkriptov in zakonskih predlogov v Državnem zboru Republike Slovenije.
Poglej Enačba in Parlameter
Periodična funkcija
Ilustracija periodične funkcije s periodo P. Periodična funkcija je funkcija v matematiki, katere vrednosti se periodično ponavljajo.
Poglej Enačba in Periodična funkcija
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Enačba in Ploskev
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Enačba in Polinom
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Enačba in Površina
Presek
Presèk ima več pomenov.
Poglej Enačba in Presek
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Poglej Enačba in Primitivna funkcija
Računalniška simulacija
Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.
Poglej Enačba in Računalniška simulacija
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Enačba in Računalništvo
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Enačba in Racionalno število
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Enačba in Ravnina
Razčlenjevanje
Razčlenjevánje je matematični postopek, s katerim se preoblikuje število, izraz ali drug matematični objekt v obliko vsote členov.
Poglej Enačba in Razčlenjevanje
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Enačba in Realno število
Relacija enakosti
Relacija enakosti v matematiki je relacija, ki jo označena z znakom.
Poglej Enačba in Relacija enakosti
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Enačba in René Descartes
Robert Recorde
Robert Recorde, valižanski zdravnik in matematik, * ok.
Poglej Enačba in Robert Recorde
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Enačba in Seštevanje
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Enačba in Simbol
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Poglej Enačba in Sistem linearnih enačb
Spremenljivka
Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.
Poglej Enačba in Spremenljivka
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Poglej Enačba in Stožec
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Enačba in Stožnica
Stopnja polinoma
Stopnja polinoma je enaka najvišji potenci med vsemi členi z neničelnim koeficientom v polinomu, ki se ga izrazi v kanonski obliki (to pomeni kot vsoto oziroma razliko posameznih členov).
Poglej Enačba in Stopnja polinoma
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Enačba in Teorija števil
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Enačba in Točka (geometrija)
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Enačba in Trigonometrična funkcija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Enačba in Trigonometrija