Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Abelova grupa, Abstraktna algebra, Aksiom, Algoritem, Ameriško matematično društvo, Asociativnost, Atlanta, Georgija, Baza (linearna algebra), Bijektivna preslikava, Distributivnost, Državna univerza v Erevanu, Družboslovje, Dvočlena operacija, Element (matematika), Elementarna matrika, Evklidski prostor, Funkcija (matematika), Gaussova eliminacijska metoda, Geometrija, Inženirstvo, Inverzni element, Izomorfizem, Jedro (matrika), Kardinalnost, Komutativnost, Kvadrik, Linearna enačba, Linearna kombinacija, Linearna neodvisnost, Linearna ogrinjača, Linearna regresija, Linearna transformacija, Linearno programiranje, Matematika, MathWorld, Matrika, Matrika preslikave, Množenje vektorja s številom, Množica, Naravoslovje, Nasprotna vrednost, Nevtralni element, Ničelni vektor, Obseg (algebra), Podmnožica, Premica, Preslikava, Rang (linearna algebra), Ravnina, Razširjena matrika, ..., Razsežnost (vektorski prostor), Realno število, ResearchGate, Sistem linearnih enačb, Tenzor, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Zaporedje, Znanost. Razširi indeks (9 več) »
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Novo!!: Linearna algebra in Abelova grupa · Poglej več »
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Novo!!: Linearna algebra in Abstraktna algebra · Poglej več »
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Novo!!: Linearna algebra in Aksiom · Poglej več »
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Novo!!: Linearna algebra in Algoritem · Poglej več »
Ameriško matematično društvo
Ameriško matematično društvo (kratica AMS) je ameriško društvo poklicnih matematikov posvečeno zanimanju za raziskovanje in učenje matematike.
Novo!!: Linearna algebra in Ameriško matematično društvo · Poglej več »
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Novo!!: Linearna algebra in Asociativnost · Poglej več »
Atlanta, Georgija
Atlanta (IPA ali) je glavno in največje mesto v ameriški zvezni državi Georgiji ter jedro ene najhitreje rastočih urbanih regij v ZDA.
Novo!!: Linearna algebra in Atlanta, Georgija · Poglej več »
Baza (linearna algebra)
Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v.
Novo!!: Linearna algebra in Baza (linearna algebra) · Poglej več »
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Novo!!: Linearna algebra in Bijektivna preslikava · Poglej več »
Distributivnost
Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.
Novo!!: Linearna algebra in Distributivnost · Poglej več »
Državna univerza v Erevanu
Državna univerza Erevan (YSU;, Yerevani Petakan Hamalsaran), tudi preprosto univerza v Erevanu, je najstarejša še delujoča univerza v Armeniji.
Novo!!: Linearna algebra in Državna univerza v Erevanu · Poglej več »
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Novo!!: Linearna algebra in Družboslovje · Poglej več »
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Novo!!: Linearna algebra in Dvočlena operacija · Poglej več »
Element (matematika)
Element (tudi član množice) je v matematiki katerikoli posamezni objekt, ki je sestavni del množice.
Novo!!: Linearna algebra in Element (matematika) · Poglej več »
Elementarna matrika
Elementarna matrika je matrika, ki se od enotske matrike razlikuje samo v eni elementarni vrstični operaciji.
Novo!!: Linearna algebra in Elementarna matrika · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Linearna algebra in Evklidski prostor · Poglej več »
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Novo!!: Linearna algebra in Funkcija (matematika) · Poglej več »
Gaussova eliminacijska metoda
Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.
Novo!!: Linearna algebra in Gaussova eliminacijska metoda · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Linearna algebra in Geometrija · Poglej več »
Inženirstvo
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Inženirstvo je uporaba znanstvenih, ekonomskih, socialnih in praktičnih znanj z namenom načrtovanja, gradnje in vzdrževanja zgradb, strojev, naprav, sistemov, materialov in procesov.
Novo!!: Linearna algebra in Inženirstvo · Poglej več »
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Novo!!: Linearna algebra in Inverzni element · Poglej več »
Izomorfizem
Izomorfizem (iz grščine: isos - enak in: morfe - oblika) je bijektivna preslikava f \, med dvema matematičnima strukturama za katero je značilno, da sta f \, in obratna vrednost f^ \, homomorfizma.
Novo!!: Linearna algebra in Izomorfizem · Poglej več »
Jedro (matrika)
Jedro (tudi ničelni prostor) (oznaka \mbox(A)) je v linearni algebri za matriko A množica vseh vektorjev x za katere velja Ax.
Novo!!: Linearna algebra in Jedro (matrika) · Poglej več »
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Novo!!: Linearna algebra in Kardinalnost · Poglej več »
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Novo!!: Linearna algebra in Komutativnost · Poglej več »
Kvadrik
Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.
Novo!!: Linearna algebra in Kvadrik · Poglej več »
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Novo!!: Linearna algebra in Linearna enačba · Poglej več »
Linearna kombinacija
Linearna kombinacija je matematični izraz, sestavljen iz množice izrazov z množenjem vsakega izraza s konstanto in seštevanjem rezultatov (npr. linearna kombinacija x in y je izraz v obliki ax + by, kjer sta a in b konstanti).
Novo!!: Linearna algebra in Linearna kombinacija · Poglej več »
Linearna neodvisnost
Linearna neodvisnost v linearni algebri pomeni, da se nobenega vektorja iz množice W, ne da zapisati kot linearno kombinacijo drugih vektorjev iz W. Če se da enega od vektorjev izraziti z drugimi, pa govorimo o linearni odvisnosti.
Novo!!: Linearna algebra in Linearna neodvisnost · Poglej več »
Linearna ogrinjača
nekolinearnih vektorjev '''u''' in '''v''' iz '''R'''3 je ravnina.
Novo!!: Linearna algebra in Linearna ogrinjača · Poglej več »
Linearna regresija
Regresija meri odvisnost dveh slučajnih spremenljivk - kakšen vpliv ima ena na drugo.
Novo!!: Linearna algebra in Linearna regresija · Poglej več »
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Novo!!: Linearna algebra in Linearna transformacija · Poglej več »
Linearno programiranje
Problemi linearnega programiranja so optimizacijski problemi, pri katerih so namenska in omejitvene funkcije afine funkcije.
Novo!!: Linearna algebra in Linearno programiranje · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Linearna algebra in Matematika · Poglej več »
MathWorld
MathWorld je spletno matematično referenčno mesto, ki ga je ustvaril in k njemu veliko prispeval ameriški matematik, enciklopedist in računalniški zanesenjak Eric Wolfgang Weisstein.
Novo!!: Linearna algebra in MathWorld · Poglej več »
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Novo!!: Linearna algebra in Matrika · Poglej več »
Matrika preslikave
Matrika preslikave (tudi transformacijska matrika ali matrika prehoda) je matrika, ki predstavlja linearno transformacijo iz R^n \, v R^m \, tako, da velja kjer je.
Novo!!: Linearna algebra in Matrika preslikave · Poglej več »
Množenje vektorja s številom
Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.
Novo!!: Linearna algebra in Množenje vektorja s številom · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Linearna algebra in Množica · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Linearna algebra in Naravoslovje · Poglej več »
Nasprotna vrednost
V matematiki je nasprotna vrednost števila a število, ki skupaj s številom a daje seštevek, ki je enak 0.
Novo!!: Linearna algebra in Nasprotna vrednost · Poglej več »
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Novo!!: Linearna algebra in Nevtralni element · Poglej več »
Ničelni vektor
Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.
Novo!!: Linearna algebra in Ničelni vektor · Poglej več »
Obseg (algebra)
Obsèg je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati, množiti in deliti (razen deljenja z 0), pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici racionalnih ali realnih števil.
Novo!!: Linearna algebra in Obseg (algebra) · Poglej več »
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y. Množica Y v tem primeru se imenuje supermnožica množice X in zapišemo Y ⊇ X. Vsaka množica Y je sama sebi podmnožica.
Novo!!: Linearna algebra in Podmnožica · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Linearna algebra in Premica · Poglej več »
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Novo!!: Linearna algebra in Preslikava · Poglej več »
Rang (linearna algebra)
Rang (oznaka rank(A) \,, tudi rg(A) \) matrike A \, je število linearno neodvisnih vrstic oziroma stolpcev.
Novo!!: Linearna algebra in Rang (linearna algebra) · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Linearna algebra in Ravnina · Poglej več »
Razširjena matrika
Razširjena matrika je v linearni algebri matrika, ki se dobi z dodajanjem stolpcev dani matriki.
Novo!!: Linearna algebra in Razširjena matrika · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Linearna algebra in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Linearna algebra in Realno število · Poglej več »
ResearchGate
ResearchGate je komercialno družbeno omrežje, namenjeno raziskovalcem.
Novo!!: Linearna algebra in ResearchGate · Poglej več »
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Novo!!: Linearna algebra in Sistem linearnih enačb · Poglej več »
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Novo!!: Linearna algebra in Tenzor · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Linearna algebra in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Linearna algebra in Vektorski prostor · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Linearna algebra in Zaporedje · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Linearna algebra in Znanost · Poglej več »
