Kazalo
46 odnosi: Algebrska struktura, Carl Friedrich Gauss, Cramerjevo pravilo, Determinanta, Ferdinand Georg Frobenius, Gabriel Cramer, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grupa, Hermann Günther Grassmann, Hermitska matrika, James Joseph Sylvester, John von Neumann, Karakteristični polinom (linearna algebra), Koeficient, Kolobar, Kompleksno število, Komutativnost, Lastna vrednost, Latinski kvadrat, Linearna enačba, Linearna transformacija, Magični kvadrat, Matematika, Množica, Nepravilna matrika, Podatek, Polinom, Pravokotnik, Programski jezik C, Rang (linearna algebra), Realno število, Seštevanje, Seznam vrst matrik, Simetrična matrika, Sistem linearnih enačb, Sled matrike, Stohastična matrika, Toeplitzova matrika, Vektorski prostor, Verjetnostni vektor, William Rowan Hamilton, Zgodovina, 1693, 1750, 1848, 19. stoletje.
- Matrike
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Matrika in Algebrska struktura
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Matrika in Carl Friedrich Gauss
Cramerjevo pravilo
Cramerjevo pravilo se uporablja v linearni algebri za reševanje sistema linearnih enačb, ki vsebuje toliko enačb kot je v sistemu neznank.
Poglej Matrika in Cramerjevo pravilo
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Matrika in Determinanta
Ferdinand Georg Frobenius
Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.
Poglej Matrika in Ferdinand Georg Frobenius
Gabriel Cramer
Gabriel Cramer, švicarski matematik, * 31. julij, 1704, Ženeva, Švica, † 4. januar 1752, Bagnols-sur-Cèze, Gard, Francija.
Poglej Matrika in Gabriel Cramer
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Matrika in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Matrika in Grupa
Hermann Günther Grassmann
Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.
Poglej Matrika in Hermann Günther Grassmann
Hermitska matrika
Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.
Poglej Matrika in Hermitska matrika
James Joseph Sylvester
James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.
Poglej Matrika in James Joseph Sylvester
John von Neumann
John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.
Poglej Matrika in John von Neumann
Karakteristični polinom (linearna algebra)
Karakteristični polinom je polinom (mnogočlenik), ki ga lahko povezujemo s kvadratnimi matrikami.
Poglej Matrika in Karakteristični polinom (linearna algebra)
Koeficient
Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.
Poglej Matrika in Koeficient
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Matrika in Kolobar
Kompleksno število
1.
Poglej Matrika in Kompleksno število
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Matrika in Komutativnost
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Matrika in Lastna vrednost
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Poglej Matrika in Latinski kvadrat
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Matrika in Linearna enačba
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Poglej Matrika in Linearna transformacija
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Poglej Matrika in Magični kvadrat
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Matrika in Matematika
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Matrika in Množica
Nepravilna matrika
Nepravilna matrika je tista matrika, ki ima različno število elementov v vsaki vrstici.
Poglej Matrika in Nepravilna matrika
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej Matrika in Podatek
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Matrika in Polinom
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Matrika in Pravokotnik
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Matrika in Programski jezik C
Rang (linearna algebra)
Rang (oznaka rank(A) \,, tudi rg(A) \) matrike A \, je število linearno neodvisnih vrstic oziroma stolpcev.
Poglej Matrika in Rang (linearna algebra)
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Matrika in Realno število
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Matrika in Seštevanje
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Matrika in Seznam vrst matrik
Simetrična matrika
Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.
Poglej Matrika in Simetrična matrika
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Poglej Matrika in Sistem linearnih enačb
Sled matrike
Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.
Poglej Matrika in Sled matrike
Stohastična matrika
Stohastična matrika (tudi verjetnostna matrika ali matrika prehodov) je matrika, ki se v matematiki uporablja za opis prehodov v Markovskih verigah.
Poglej Matrika in Stohastična matrika
Toeplitzova matrika
Toeplitzova matrika je matrika, ki ima na glavni diagonali (poteka od levega zgornjega kota do desnega spodnjega) konstantno vrednost.
Poglej Matrika in Toeplitzova matrika
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Matrika in Vektorski prostor
Verjetnostni vektor
Verjetnostni vektor (tudi stohastični vektor) je vektor, katerega komponente so pozitivne, njihova vsota pa je 1.
Poglej Matrika in Verjetnostni vektor
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Poglej Matrika in William Rowan Hamilton
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Matrika in Zgodovina
1693
1693 (MDCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Matrika in 1693
1750
1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Matrika in 1750
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Matrika in 1848
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Matrika in 19. stoletje