Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Matrika

Index Matrika

Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.

46 odnosi: Algebrska struktura, Carl Friedrich Gauss, Cramerjevo pravilo, Determinanta, Ferdinand Georg Frobenius, Gabriel Cramer, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grupa, Hermann Günther Grassmann, Hermitska matrika, James Joseph Sylvester, John von Neumann, Karakteristični polinom (linearna algebra), Koeficient, Kolobar, Kompleksno število, Komutativnost, Lastna vrednost, Latinski kvadrat, Linearna enačba, Linearna transformacija, Magični kvadrat, Matematika, Množica, Nepravilna matrika, Podatek, Polinom, Pravokotnik, Programski jezik C, Rang (linearna algebra), Realno število, Seštevanje, Seznam vrst matrik, Simetrična matrika, Sistem linearnih enačb, Sled matrike, Stohastična matrika, Toeplitzova matrika, Vektorski prostor, Verjetnostni vektor, William Rowan Hamilton, Zgodovina, 1693, 1750, 1848, 19. stoletje.

Algebrska struktura

Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.

Novo!!: Matrika in Algebrska struktura · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Matrika in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »

Cramerjevo pravilo

Cramerjevo pravilo se uporablja v linearni algebri za reševanje sistema linearnih enačb, ki vsebuje toliko enačb kot je v sistemu neznank.

Novo!!: Matrika in Cramerjevo pravilo · Poglej več »

Determinanta

Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.

Novo!!: Matrika in Determinanta · Poglej več »

Ferdinand Georg Frobenius

Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.

Novo!!: Matrika in Ferdinand Georg Frobenius · Poglej več »

Gabriel Cramer

Gabriel Cramer, švicarski matematik, * 31. julij, 1704, Ženeva, Švica, † 4. januar 1752, Bagnols-sur-Cèze, Gard, Francija.

Novo!!: Matrika in Gabriel Cramer · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Novo!!: Matrika in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Novo!!: Matrika in Grupa · Poglej več »

Hermann Günther Grassmann

Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.

Novo!!: Matrika in Hermann Günther Grassmann · Poglej več »

Hermitska matrika

Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.

Novo!!: Matrika in Hermitska matrika · Poglej več »

James Joseph Sylvester

James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.

Novo!!: Matrika in James Joseph Sylvester · Poglej več »

John von Neumann

John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.

Novo!!: Matrika in John von Neumann · Poglej več »

Karakteristični polinom (linearna algebra)

Karakteristični polinom je polinom (mnogočlenik), ki ga lahko povezujemo s kvadratnimi matrikami.

Novo!!: Matrika in Karakteristični polinom (linearna algebra) · Poglej več »

Koeficient

Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.

Novo!!: Matrika in Koeficient · Poglej več »

Kolobar

Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.

Novo!!: Matrika in Kolobar · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Novo!!: Matrika in Kompleksno število · Poglej več »

Komutativnost

Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.

Novo!!: Matrika in Komutativnost · Poglej več »

Lastna vrednost

Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.

Novo!!: Matrika in Lastna vrednost · Poglej več »

Latinski kvadrat

Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.

Novo!!: Matrika in Latinski kvadrat · Poglej več »

Linearna enačba

Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.

Novo!!: Matrika in Linearna enačba · Poglej več »

Linearna transformacija

Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.

Novo!!: Matrika in Linearna transformacija · Poglej več »

Magični kvadrat

Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.

Novo!!: Matrika in Magični kvadrat · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Matrika in Matematika · Poglej več »

Množica

Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.

Novo!!: Matrika in Množica · Poglej več »

Nepravilna matrika

Nepravilna matrika je tista matrika, ki ima različno število elementov v vsaki vrstici.

Novo!!: Matrika in Nepravilna matrika · Poglej več »

Podatek

Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.

Novo!!: Matrika in Podatek · Poglej več »

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Novo!!: Matrika in Polinom · Poglej več »

Pravokotnik

Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.

Novo!!: Matrika in Pravokotnik · Poglej več »

Programski jezik C

urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.

Novo!!: Matrika in Programski jezik C · Poglej več »

Rang (linearna algebra)

Rang (oznaka rank(A) \,, tudi rg(A) \) matrike A \, je število linearno neodvisnih vrstic oziroma stolpcev.

Novo!!: Matrika in Rang (linearna algebra) · Poglej več »

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Novo!!: Matrika in Realno število · Poglej več »

Seštevanje

Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.

Novo!!: Matrika in Seštevanje · Poglej več »

Seznam vrst matrik

Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.

Novo!!: Matrika in Seznam vrst matrik · Poglej več »

Simetrična matrika

Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.

Novo!!: Matrika in Simetrična matrika · Poglej več »

Sistem linearnih enačb

točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.

Novo!!: Matrika in Sistem linearnih enačb · Poglej več »

Sled matrike

Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.

Novo!!: Matrika in Sled matrike · Poglej več »

Stohastična matrika

Stohastična matrika (tudi verjetnostna matrika ali matrika prehodov) je matrika, ki se v matematiki uporablja za opis prehodov v Markovskih verigah.

Novo!!: Matrika in Stohastična matrika · Poglej več »

Toeplitzova matrika

Toeplitzova matrika je matrika, ki ima na glavni diagonali (poteka od levega zgornjega kota do desnega spodnjega) konstantno vrednost.

Novo!!: Matrika in Toeplitzova matrika · Poglej več »

Vektorski prostor

Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.

Novo!!: Matrika in Vektorski prostor · Poglej več »

Verjetnostni vektor

Verjetnostni vektor (tudi stohastični vektor) je vektor, katerega komponente so pozitivne, njihova vsota pa je 1.

Novo!!: Matrika in Verjetnostni vektor · Poglej več »

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Novo!!: Matrika in William Rowan Hamilton · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Matrika in Zgodovina · Poglej več »

1693

1693 (MDCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Matrika in 1693 · Poglej več »

1750

1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Matrika in 1750 · Poglej več »

1848

1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Matrika in 1848 · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Matrika in 19. stoletje · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »