Kazalo
176 odnosi: Adjungirana matrika, Antidiagonalna matrika, Asociativnost, August Ferdinand Möbius, Šifriranje z mrežo, Benjamin Peirce, Bidiagonalna matrika, Binarna matrika, Bisimetrična matrika, Carlemanova matrika, Cartanova matrika, Cauchyjeva matrika, Celoštevilska matrika, Centrirana matrika, Centrosimetrična matrika, Coxeterjeva matrika, Delitelj niča, Determinanta, Diagonalizabilna matrika, Diagonalno dominantna matrika, Diferencialna enačba, Diskriminantna analiza, Dualno število, Duševno zdravje na delovnem mestu, Dvočlena operacija, Ekvivalentna matrika, Elementarna matrika, Elipsometrija, Enotska matrika, Enotski ulomek, Evklidski prostor, Frobeniusova matrika, Gaussova eliminacijska metoda, Geometrijska optika, Glavna diagonala, Gramova matrika, Grupa, Hadamardova matrika, Hermitska matrika, Hermitski operator, Hessova matrika, Hilbertova matrika, Hillova enačba (matematika), Hiperbolično število, Homogene koordinate, Ideal (teorija kolobarjev), Idempotentna matrika, Identiteta, Incidenčna matrika, Inverzni element, ... Razširi indeks (126 več) »
Adjungirana matrika
Adjungirana matrika (tudi prirejena matrika) (oznaka \mathrm(A) \, ali A^*, tudi A^\dagger in A^H) se za matriko A \, izračuna tako, da.
Poglej Matrika in Adjungirana matrika
Antidiagonalna matrika
Antidiagonalna matrika je matrika, ki ima vse elemente enake nič, razen tistih, ki ležijo na stranski diagonali (poteka od zgornjega desnega kota do spodnjega levega).
Poglej Matrika in Antidiagonalna matrika
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Matrika in Asociativnost
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Matrika in August Ferdinand Möbius
Šifriranje z mrežo
Šifriranje z mrežo je ena od metod kriptografske zaščite sporočila.
Poglej Matrika in Šifriranje z mrežo
Benjamin Peirce
Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Matrika in Benjamin Peirce
Bidiagonalna matrika
Bidiagonalna matrika je matrika, ki ima neničelne elemente na glavni diagonali in diagonali nad njo ali pod njo.
Poglej Matrika in Bidiagonalna matrika
Binarna matrika
Binarna matrika (tudi matrika (0,1), dvojiška matrika, Booleova matrika ali logična matrika) je matrika, ki ima elemente enake 0 ali 1.
Poglej Matrika in Binarna matrika
Bisimetrična matrika
Bisimetrična matrika je matrika, ki je simetrična na obe diagonali.
Poglej Matrika in Bisimetrična matrika
Carlemanova matrika
Carlemanova matrika je matrika, ki se uporablja za pretvorbo kompozituma funkcij v množenje matrik.
Poglej Matrika in Carlemanova matrika
Cartanova matrika
Cartanova matrika je v matematiki kvadratna matrika, ki ima celoštevilčne elemente (glej definicijo).
Poglej Matrika in Cartanova matrika
Cauchyjeva matrika
Cauchyjeva matríka je matrika z razsežnostjo m \times n \,, ki ima elemente v obliki: kjer je.
Poglej Matrika in Cauchyjeva matrika
Celoštevilska matrika
Celoštevilska matrika je matrika, ki ima za elemente cela štavila.
Poglej Matrika in Celoštevilska matrika
Centrirana matrika
Centrirana matrika je simetrična in idempotentna matrika.
Poglej Matrika in Centrirana matrika
Centrosimetrična matrika
Centrosimetrična matrika je matrika, ki je rotacijsko simetrična glede na svoje središče.
Poglej Matrika in Centrosimetrična matrika
Coxeterjeva matrika
Coxeterjeva matrika je simetrična matrika z razsežnostjo n \times n \,.
Poglej Matrika in Coxeterjeva matrika
Delitelj niča
Delitelj niča je v abstraktni algebri neničelen element a \, kolobarja tako, da velja za neničelen element b \, ab.
Poglej Matrika in Delitelj niča
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Matrika in Determinanta
Diagonalizabilna matrika
Diagonalizabilna matrika je matrika, ki je podobna diagonalni matriki.
Poglej Matrika in Diagonalizabilna matrika
Diagonalno dominantna matrika
Diagonalno dominantna matrika je matrika, ki ima v vsaki vrstici na glavni diagonali, element, ki ima takšno absolutno vrednost, da je vsota vseh absolutnih vrednosti ostalih nediagonalnih elementov manjša ali enaka temu elementu kjer je.
Poglej Matrika in Diagonalno dominantna matrika
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Matrika in Diferencialna enačba
Diskriminantna analiza
Diskriminántna analíza je v statistiki metoda, s katero poskušamo poiskati tako linearno kombinacijo merjenih spremenljivk, da si bodo vnaprej določene skupine glede na vrednosti tako dobljene linearne kombinacije med seboj čim bolj različne.
Poglej Matrika in Diskriminantna analiza
Dualno število
Dualno število je razširitev realnih števil z dodajanjem novega elementa \varepsilon^2.
Poglej Matrika in Dualno število
Duševno zdravje na delovnem mestu
Delo ima izredno pomembno vlogo v posameznikovem življenju.
Poglej Matrika in Duševno zdravje na delovnem mestu
Dvočlena operacija
Dvočléna operácija (tudi binárna operácija) na množici S je v matematiki dvomestna funkcija, oziroma operacija oblike f: S × S → S. Dvočlene operacije po navadi zapišemo z vsajenim zapisom, kot je a + b, a · b, a * b ali a × b in ne s funkcijskim zapisom oblike f (a, b).
Poglej Matrika in Dvočlena operacija
Ekvivalentna matrika
Ekvivalentna matrika neke pravokotne matrike A \, (z razsežnostjo m \times n \) je pravokotna matrika B \, (z razsežnostjo m \times n \), če zanju velja odnos kjer je.
Poglej Matrika in Ekvivalentna matrika
Elementarna matrika
Elementarna matrika je matrika, ki se od enotske matrike razlikuje samo v eni elementarni vrstični operaciji.
Poglej Matrika in Elementarna matrika
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Poglej Matrika in Elipsometrija
Enotska matrika
Enotska matrika v linearni algebri pomeni kvadratno matriko, ki je enota za dvočleno aritmetično operacijo množenja matrik, se pravi, da množenje katerekoli matrike A z njo, z leve ali desne, vrne isto matriko A. i-ti stolpec enotske matrike je enotski vektor ei.
Poglej Matrika in Enotska matrika
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Matrika in Enotski ulomek
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Matrika in Evklidski prostor
Frobeniusova matrika
Frobeniusova matrika je kvadratna matrika, ki se uporablja v numerični matematiki.
Poglej Matrika in Frobeniusova matrika
Gaussova eliminacijska metoda
Gaussova eliminacíjska metóda omogoča rešitev sistema n linearnih enačb.
Poglej Matrika in Gaussova eliminacijska metoda
Geometrijska optika
Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.
Poglej Matrika in Geometrijska optika
Glavna diagonala
Glavna diagonala kvadratne matrike A \, je skupina elementov a_ \, pri katerih je i \, enak j \,.
Poglej Matrika in Glavna diagonala
Gramova matrika
Gramova matrika (oznaka G \) (tudi gramian) množice vektorjev v_1,\dots, v_n je Hermitska matrika notranjih produktov.
Poglej Matrika in Gramova matrika
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Matrika in Grupa
Hadamardova matrika
Hadamardova matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika z razsežnostjo n \times n \,, ki ima za elemente samo vrednosti 1 in -1.
Poglej Matrika in Hadamardova matrika
Hermitska matrika
Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.
Poglej Matrika in Hermitska matrika
Hermitski operator
Hermitski operator je matematični operator, kjer vsak operator O predstavlja sebi-adjungiran operator O^\dagger v geometrijskem prostoru.
Poglej Matrika in Hermitski operator
Hessova matrika
Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.
Poglej Matrika in Hessova matrika
Hilbertova matrika
Hilbertova matríka v linearni algebri je kvadratna matrika z elementi: ki so vsi enotski ulomki.
Poglej Matrika in Hilbertova matrika
Hillova enačba (matematika)
Hillova enáčba ali Hillova diferenciálna enáčba je v matematiki navadna diferencialna enačba 2.
Poglej Matrika in Hillova enačba (matematika)
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Poglej Matrika in Hiperbolično število
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Matrika in Homogene koordinate
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Poglej Matrika in Ideal (teorija kolobarjev)
Idempotentna matrika
Idempotentna matrika je matrika, ki pri množenju s samo sebojGreene, William H., Econometric Analysis, Prentice–Hall, 5th edition, 2003: pp.
Poglej Matrika in Idempotentna matrika
Identiteta
Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.
Poglej Matrika in Identiteta
Incidenčna matrika
Incidenčna matrika je v matematiki matrika, ki kaže odnos med dvema razredoma objektov.
Poglej Matrika in Incidenčna matrika
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Matrika in Inverzni element
Involutarna matrika
Involutarna matrika je matrika, ki je enaka svoji obratni matriki.
Poglej Matrika in Involutarna matrika
Izmenična matrika
Izmenična matrika je matrika v kateri se posamezni elementi dobijo tako, da uporabimo neko funkcijo nad njihovimi elementi v posameznih stolpcih.
Poglej Matrika in Izmenična matrika
Jacobijeva matrika in determinanta
Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.
Poglej Matrika in Jacobijeva matrika in determinanta
Jacques Philippe Marie Binet
Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.
Poglej Matrika in Jacques Philippe Marie Binet
Jedro (matrika)
Jedro (tudi ničelni prostor) (oznaka \mbox(A)) je v linearni algebri za matriko A množica vseh vektorjev x za katere velja Ax.
Poglej Matrika in Jedro (matrika)
Karakteristični polinom (linearna algebra)
Karakteristični polinom je polinom (mnogočlenik), ki ga lahko povezujemo s kvadratnimi matrikami.
Poglej Matrika in Karakteristični polinom (linearna algebra)
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Matrika in Kolobar (algebra)
Kompleksna Hadamardova matrika
Kompleksna Hadamardova matrika (oznaka H \) je kompleksna matrika, ki je.
Poglej Matrika in Kompleksna Hadamardova matrika
Komutacijska matrika
Komutacijska matrika je matrika, ki se uporablja za pretvorbo vektorske oblike matrike v vektorsko obliko njene transponirane matrike.
Poglej Matrika in Komutacijska matrika
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Matrika in Komutativnost
Konferenčna matrika
Konferenčna matrika ali matrika C (oznaka C \) je kvadratna matrika, ki ima na glavni diagonali vrednosti 0 in zunaj diagonale pa samo vrednosti +1 in -1.
Poglej Matrika in Konferenčna matrika
Kongruentnost matrik
Kongruentnost matrik je odnos med dvema matrikama.
Poglej Matrika in Kongruentnost matrik
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej Matrika in Konjugirano transponirana matrika
Kopozitivna matrika
Kopozitivna matrika je realna matrika, za katero velja za vsak nenegativni vektor, za katerega velja Kopozitivne matrike se uporabljajo v ekonomiki, operacijskih raziskavah in statistiki.
Poglej Matrika in Kopozitivna matrika
Korelacijska matrika
Korelacijska matrika n \, slučajnih spremenljivk, ki jih označujemo z X_1, \dots, X_n \,, je matrika z razsežnostjo n \times n \, in z elementi r_ \, kjer je.
Poglej Matrika in Korelacijska matrika
Kovariančna matrika
Kovariančna matrika (oznaka \Sigma \) (tudi variančno-kovariančna matrika) je matrika, katere elementi so kovariance i-tega in j-tega elementa vektorja slučajne spremenljivke.
Poglej Matrika in Kovariančna matrika
Kovariantnost in kontravariantnost
Kovariantnost in kontravariantnost sta v multilinearni algebri in tenzorski analizi pojma, ki opisujeta kako se geometrijske in fizikalne količine spreminjajo ob spremembi baze koordinatnega sistema.
Poglej Matrika in Kovariantnost in kontravariantnost
Kravčukove matrike
Kravčukove matrike so v matematiki matrike, katerih elementi so vrednosti Kravčukovih polinomov v nenegativnih celih točkah.
Poglej Matrika in Kravčukove matrike
Kroneckerjev produkt
Kroneckerjev produkt (oznaka \,\otimes\) je operacija, ki se izvaja na dveh matrikah poljubne velikosti, in daje bločno matriko.
Poglej Matrika in Kroneckerjev produkt
Kvadratično programiranje
Problem kvadratičnega programiranja je optimizacijski problem, pri katerem je namenska funkcija kvadratna, omejitvene funkcije pa so afine funkcije.
Poglej Matrika in Kvadratično programiranje
Kvadratna funkcija
Kvadrátna fúnkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike: kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).
Poglej Matrika in Kvadratna funkcija
Kvadratna matrika
Kvadratna matrika je matrika, ki ima isto število vrstic in stolpcev.
Poglej Matrika in Kvadratna matrika
Kvadrik
Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.
Poglej Matrika in Kvadrik
Kvaternionska matrika
Kvaternionska matrika je matrika, katere elementi so kvaternioni.
Poglej Matrika in Kvaternionska matrika
Laplaceova matrika
Laplaceova matrika (tudi Kirchoffova matrika) je matrika s katero se predstavi graf.
Poglej Matrika in Laplaceova matrika
Latinski kvadrat
Latínski kvadrát je n × n tabela (kvadratna shema oziroma matrika), napolnjena z n različnimi znaki, tako da se vsak znak pojavi le enkrat v vsaki vrstici in le enkrat v vsakem stolpcu.
Poglej Matrika in Latinski kvadrat
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Matrika in Liejeva grupa
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Matrika in Linearna algebra
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Poglej Matrika in Magični kvadrat
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Matrika in Maple
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Poglej Matrika in Matematični objekt
Mathematica
Mathematica je komercialna programska oprema zasebnega podjetja Wolfram Reserch, Inc. (WRI).
Poglej Matrika in Mathematica
MATLAB
MATLAB (matrix laboratory – laboratorij za matrike) je programski paket za numerično analizo in programski jezik četrte generacije.
Poglej Matrika in MATLAB
Matrika enic
Matrika enic je matrika, ki ima na vseh mestih enice (vrednost 1).
Poglej Matrika in Matrika enic
Matrika M
Matrika M je matrika Z, ki ima lastne vrednosti z realnimi pozitivnimi deli.
Poglej Matrika in Matrika M
Matrika nadomeščanja
Matrika nadomeščanja (tudi matrika substitucije) je v bioinformatiki in evolucijski biologiji matrika, ki opisuje stopnje zamenjave ene aminokisline (znaka ali elementa) z drugo aminokislino.
Poglej Matrika in Matrika nadomeščanja
Matrika podobnosti
Matrika podobnosti je matrika, ki kaže podobnosti med dvema skupinama podatkovnih točk.
Poglej Matrika in Matrika podobnosti
Matrika preslikave
Matrika preslikave (tudi transformacijska matrika ali matrika prehoda) je matrika, ki predstavlja linearno transformacijo iz R^n \, v R^m \, tako, da velja kjer je.
Poglej Matrika in Matrika preslikave
Matrika razdalj
Matrika razdalj je matrika, ki vsebuje razdalje med posameznimi elementi množice.
Poglej Matrika in Matrika razdalj
Matrika s spremenljivimi predznaki
Matrika s spremenljivimi predznaki je v matematiki kvadratna matrika, ki ima elemente, ki imajo vrednosti enake 0, 1 in -1.
Poglej Matrika in Matrika s spremenljivimi predznaki
Matrika sosednosti
Matrika sosednosti je eden izmed načinov prikaza grafa v obliki matrike.
Poglej Matrika in Matrika sosednosti
Matrika stopenj
Matrika stopenj je diagonalna matrika, ki vsebuje stopnje za vsako točko.
Poglej Matrika in Matrika stopenj
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Poglej Matrika in Matrika vrtenja
Matrika X-Y-Z
Matrika X-Y-Z je posplošitev pojma matrika na trirazsežnosti.
Poglej Matrika in Matrika X-Y-Z
Matrika Z (matematika)
Matrika Z je vrsta matrik, ki ima elemente, ki niso na glavni diagonali manjše ali enake 0.
Poglej Matrika in Matrika Z (matematika)
Matrika zamenjave
Matrika zamenjave je posebna oblika permutacijske matrike.
Poglej Matrika in Matrika zamenjave
Mehanska napetost
polarizirana svetloba Mehánska napétost (ali kar napétost) je sila na ploskovno enoto, denimo newton na kvadratni meter (N/m²), nekoč kilopond na kvadratni centimeter (kp/cm²).
Poglej Matrika in Mehanska napetost
Metzlerjeva matrika
Metzlerjeva matrika (tudi kvazipozitivna matrika) je matrika, ki ima vse elemente, ki so zunaj glavne diagonale nenegativne (večje ali enake nič).
Poglej Matrika in Metzlerjeva matrika
Mihajlo Kravčuk
Mihajlo Pilipovič Kravčuk, ukrajinski matematik, 27. september 1892, Čovnici, Ruski imperij (sedaj Volinska oblast, Ukrajina), † 9. marec 1942, Kolima, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Matrika in Mihajlo Kravčuk
Minimalni polinom (linearna algebra)
Minimalni polinom oziroma minimalni polinom matrike (oznaka \mu_A) je v linearni algebri za matriko A \, z razsežnostjo n \times n nad obsegom F \, monični polinom P \, nad F \, tako, da ima najmanjšo možno stopnjo za P(A).
Poglej Matrika in Minimalni polinom (linearna algebra)
Mitja Rosina
Mitja Rosina, slovenski fizik, * 3. maj 1935, Ljubljana.
Poglej Matrika in Mitja Rosina
Monoid
Mónoid M.
Poglej Matrika in Monoid
Nenegativna matrika
Nenegativna matrika je matrika katere elementi so enaki ali večji od nič: Matrika, ki pa ima vse elemente večje od nič, se imenuje pozitivna matrika.
Poglej Matrika in Nenegativna matrika
Nepravilna matrika
Nepravilna matrika je tista matrika, ki ima različno število elementov v vsaki vrstici.
Poglej Matrika in Nepravilna matrika
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Poglej Matrika in Nevtralni element
Ničelna matrika
Ničelna matrika (oznaka O \, ali 0 \,, tudi Z \) je matrika, ki ima na vseh mestih ničle.
Poglej Matrika in Ničelna matrika
Norma matrike
Norma matrike je v matematiki razširitev pojma norme vektorja na matrike.
Poglej Matrika in Norma matrike
Normalna matrika
Normalna matrika je kompleksna kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic) za katero velja kjer je.
Poglej Matrika in Normalna matrika
Obratna matrika
Obratna matrika (oznaka A^\, za matriko A\) (tudi inverzna matrika ali nesingularna matrika ali nedegenerirana) neke kvadratne matrike A\, je takšna matrika, ki pri množenju z matriko A\, daje enotsko matriko: kjer je.
Poglej Matrika in Obratna matrika
Optimizacija (matematika)
V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.
Poglej Matrika in Optimizacija (matematika)
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Matrika in Parnost (fizika)
Pasovna matrika
Pasovna matrika je matrika, ki ima neničelne elemente v pasu okrog glavne diagonale.
Poglej Matrika in Pasovna matrika
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Matrika in Paulijeva matrika
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Matrika in Pellova enačba
Pentadiagonalna matrika
Pentadiagonalna matrika je matrika, ki ima neničelne elemente na glavni diagonali ter na dveh stranskih diagonalah nad njo in pod njo.
Poglej Matrika in Pentadiagonalna matrika
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Matrika in Permutacija
Poddeterminanta
Poddeterminanta (tudi minor) (oznaka M_ \) matrike A \, je determinanta, ki pripada kvadratni matriki, ki jo dobimo iz matrike A \, tako, da v tej matriki izbrišemo eno vrstico in en stolpec.
Poglej Matrika in Poddeterminanta
Podmatrika
Podmatrika je v matematiki matrika, ki jo dobimo iz večje matrike s tem, da v njej izberemo samo določene vrstice in stolpce.
Poglej Matrika in Podmatrika
Podobna matrika
Podobne matrike so v linearni algebri tiste matrike z razsežnostjo n \times n \, za katere velja: kjer je.
Poglej Matrika in Podobna matrika
Podprogram
Podprogram je v računalništvu zaporedje programskih ukazov, ki izvaja določeno nalogo, zbrano kot enota.
Poglej Matrika in Podprogram
Poincaréjeva grupa
Poincaréjeva grupa je v fiziki in matematiki grupa togih premikov psevdoevklidskega prostora Minkowskega \mathbb^.
Poglej Matrika in Poincaréjeva grupa
Polinomska matrika
Polinomska matrika (tudi matrika mnogočlenikov ali polinomov) je matrika, ki ima za elemente polinome z eno (univariantna) ali več (multivariantna) spremenljivkami.
Poglej Matrika in Polinomska matrika
Posplošena permutacijska matrika
Posplošena permutacijska matrika je matrika, ki ima podobno obliko kot permutacijska matrika.
Poglej Matrika in Posplošena permutacijska matrika
Pozitivno definitna matrika
Pozitivno definitna matrika je matrika, ki je v mnogih podrobnostih analogna pozitivnim realnim številom.
Poglej Matrika in Pozitivno definitna matrika
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej Matrika in Praštevilski razcep
Primov algoritem
Primov algoritem je algoritem, ki v grafu oziroma v matriki povezav poišče povezavo, ki je najcenejša, a je različna od 0.
Poglej Matrika in Primov algoritem
Problem osmih dam
Problém ôsmih dám je problem šahovskega tipa in zahteva postavitev osmih dam na šahovnici 8 × 8, tako da druga druge ne napadajo.
Poglej Matrika in Problem osmih dam
Programi za simbolno računanje
Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.
Poglej Matrika in Programi za simbolno računanje
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Matrika in Programski jezik C
Projekcija (linearna algebra)
Projekcija je v linearni algebri linearna transformacija P \, iz vektorskega prostora v samega sebe tako, da je P^2.
Poglej Matrika in Projekcija (linearna algebra)
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Matrika in Projektivna geometrija
Puščičasta matrika
Puščičasta matrika je kvadratna matrika, ki ima ničle na vseh mestih, razen v prvi vrstici, prvem stolpcu in na glavni diagonali.
Poglej Matrika in Puščičasta matrika
Rang (linearna algebra)
Rang (oznaka rank(A) \,, tudi rg(A) \) matrike A \, je število linearno neodvisnih vrstic oziroma stolpcev.
Poglej Matrika in Rang (linearna algebra)
Rastrska grafika
Primer rastrske grafike Rastrska grafika (tudi bitna grafika) je v računalniški grafiki način shranjevanja slike z množico slikovnih pik v obliki 2D matrike.
Poglej Matrika in Rastrska grafika
Razširjena matrika
Razširjena matrika je v linearni algebri matrika, ki se dobi z dodajanjem stolpcev dani matriki.
Poglej Matrika in Razširjena matrika
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej Matrika in Razdalja (teorija grafov)
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Matrika in Realno število
Redka matrika
metodo končnih elementov v dveh razsežnostih. Neničelni elementi so prikazani s črno barvo. Redka matrika (tudi raztresena matrika) je matrika, ki ima elemente, večinoma enake 0 (ima zelo malo elementov, ki so različni od 0).
Poglej Matrika in Redka matrika
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Matrika in Seštevanje
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Matrika in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam Liejevih grup
Seznam Liejevih grup vsebuje nekatere Liejeve grupe in z njimi povezane Liejeve algebre.
Poglej Matrika in Seznam Liejevih grup
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Matrika in Seznam matematičnih vsebin
Simetrična matrika
Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.
Poglej Matrika in Simetrična matrika
Simplektična matrika
Simplektična matrika matrike M \, je matrika z razsežnostjo 2n \times 2n \, za katero velja: kjer je.
Poglej Matrika in Simplektična matrika
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Poglej Matrika in Sistem linearnih enačb
Sled matrike
Sled matrike (oznaka v angleških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v nemških besedilih \mathrm (\dots) \, ali \mathrm (\dots) \,, v slovenščini se uporablja \mathrm (\dots) \) je v linearni algebri za kvadratno matriko A \,, ki ima razsežnost n \times n \, določena kot vsota elementov na diagonali matrike: kjer je.
Poglej Matrika in Sled matrike
Slučajna matrika
Slučajna matrika je matrika danega tipa in velikosti, ki ima za elemente slučajna števila iz določene porazdelitve.
Poglej Matrika in Slučajna matrika
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Poglej Matrika in Središčni razteg
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Matrika in Statistika
Stieltjesova matrika
Stieltjesova matrika je realna simetrična pozitivno definitna matrika z nepozitivnimi elementi zunaj glavne diagonale.
Poglej Matrika in Stieltjesova matrika
Stohastična matrika
Stohastična matrika (tudi verjetnostna matrika ali matrika prehodov) je matrika, ki se v matematiki uporablja za opis prehodov v Markovskih verigah.
Poglej Matrika in Stohastična matrika
Stolpični vektor
Stolpični vektor ali stolpična matrika je matrika z razsežnostjo m \times 1\,.
Poglej Matrika in Stolpični vektor
Sylvestrova matrika
Sylvestrova matrika je matrika, ki je povezana z dvema polinomoma.
Poglej Matrika in Sylvestrova matrika
Težiščni koordinatni sistem
Težiščni koordinatni sistem (tudi baricentrični koordinatni sistem) je v geometriji koordinatni sistem v katerem je lega točke določena kot masno središče mas, ki se nahajajo v ogliščih simpleksov (trikotnik, tetraeder...). Težiščne koordinate spadajo med homogene koordinate.
Poglej Matrika in Težiščni koordinatni sistem
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Matrika in Tenzor
Tenzorski produkt
Tenzorski produkt (oznaka \,\otimes \) se uporablja na zelo različnih področjih povezanih z vektorji, matrikami, tenzorji, algebrami in topološkimi vektorskimi prostori.
Poglej Matrika in Tenzorski produkt
Teorija enačb
Teorija enačb v matematiki obsega velik del tradicionalne algebre.
Poglej Matrika in Teorija enačb
Toeplitzova matrika
Toeplitzova matrika je matrika, ki ima na glavni diagonali (poteka od levega zgornjega kota do desnega spodnjega) konstantno vrednost.
Poglej Matrika in Toeplitzova matrika
Tridiagonalna matrika
Tridiagonalna matrika (tudi Jacobijeva matrika) je matrika, ki ima neničelne elemente na glavni diagonali, nad njo in pod njo.
Poglej Matrika in Tridiagonalna matrika
Trikotna matrika
Trikotna matrika je posebna oblika matrik, ki imajo nad ali pod glavno diagonalo vse elemente enake 0.
Poglej Matrika in Trikotna matrika
Tuttejeva matrika
Tuttejeva matrika v teoriji grafov za graf G.
Poglej Matrika in Tuttejeva matrika
Unipotentna matrika
Unipotentna matrika je matrika, za katero velja: kjer je.
Poglej Matrika in Unipotentna matrika
Unitarna matrika
Unitarna matrika (oznaka U \) je kompleksna matrika za katero velja kjer je.
Poglej Matrika in Unitarna matrika
Utežena matrika
Utežena matrika reda n \, in utežjo w \, je matrika z razsežnostjo n \times n \, za katero velja kjer je.
Poglej Matrika in Utežena matrika
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Matrika in Uvod v kvantno mehaniko
Vandermondova matrika
Vandermondova matrika (oznaka V \) je matrika, ki ima v vsaki vrstici za elemente člene iz geometrijskega zaporedja.
Poglej Matrika in Vandermondova matrika
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Matrika in Vektor (matematika)
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Poglej Matrika in Vektor četverec
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Matrika in Vektorski produkt
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Matrika in Vektorski prostor
Votla matrika
Votla matrika je vrsta matrik, ki vključuje nekaj oblik.
Poglej Matrika in Votla matrika
Vrstični vektor
Vrstični vektor ali vrstična matrika je matrika z razsežnostjo 1 \times m\,.
Poglej Matrika in Vrstični vektor
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Matrika in Vrtenje
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Matrika in Vsota
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Matrika in Weylova enačba
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Matrika in Wolfgang Ernst Pauli