Kazalo
157 odnosi: Adjungirana matrika, Algebrska geometrija, Antidiagonalna matrika, Bézierova krivulja, Bézoutova matrika, Bidiagonalna matrika, Binarna matrika, Binomski koeficient, Bisimetrična matrika, Bločna matrika, Carlemanova matrika, Cartanova matrika, Cauchyjeva matrika, Celo število, Celoštevilska matrika, Centrirana matrika, Centrosimetrična matrika, Coxeterjeva matrika, Determinanta, Diagonalizabilna matrika, Diagonalna matrika, Diagonalno dominantna matrika, Dodgsonova kondenzacija, Dvodelni graf, Dvojno stohastična matrika, Edmondsonova matrika, Ekonomija, Ekstrem funkcije, Ekvivalentna matrika, Elementarna matrika, Enotska matrika, Eulerjevi koti, Evklidski prostor, Frobeniusova matrika, Generatorska matrika, Glavna diagonala, Graf (matematika), Gramova matrika, Hadamardova matrika, Hankelova matrika, Hermitska matrika, Hessenbergova matrika, Hessova matrika, Hilbertova matrika, Hurwitzeva matrika, Idempotentna matrika, Incidenčna matrika, Involutarna matrika, Izmenična matrika, Jacobijeva matrika in determinanta, ... Razširi indeks (107 več) »
Adjungirana matrika
Adjungirana matrika (tudi prirejena matrika) (oznaka \mathrm(A) \, ali A^*, tudi A^\dagger in A^H) se za matriko A \, izračuna tako, da.
Poglej Seznam vrst matrik in Adjungirana matrika
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Seznam vrst matrik in Algebrska geometrija
Antidiagonalna matrika
Antidiagonalna matrika je matrika, ki ima vse elemente enake nič, razen tistih, ki ležijo na stranski diagonali (poteka od zgornjega desnega kota do spodnjega levega).
Poglej Seznam vrst matrik in Antidiagonalna matrika
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Seznam vrst matrik in Bézierova krivulja
Bézoutova matrika
Bézoutova matrika (tudi bezutian) (oznaka B_n \, za matriko reda n \) je posebna kvadratna matrika, ki je povezana z dvema polinomoma.
Poglej Seznam vrst matrik in Bézoutova matrika
Bidiagonalna matrika
Bidiagonalna matrika je matrika, ki ima neničelne elemente na glavni diagonali in diagonali nad njo ali pod njo.
Poglej Seznam vrst matrik in Bidiagonalna matrika
Binarna matrika
Binarna matrika (tudi matrika (0,1), dvojiška matrika, Booleova matrika ali logična matrika) je matrika, ki ima elemente enake 0 ali 1.
Poglej Seznam vrst matrik in Binarna matrika
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Seznam vrst matrik in Binomski koeficient
Bisimetrična matrika
Bisimetrična matrika je matrika, ki je simetrična na obe diagonali.
Poglej Seznam vrst matrik in Bisimetrična matrika
Bločna matrika
Bločna matrika (tudi deljena matrika) je matrika, katere elemente lahko razdelimo na dele (bloke).
Poglej Seznam vrst matrik in Bločna matrika
Carlemanova matrika
Carlemanova matrika je matrika, ki se uporablja za pretvorbo kompozituma funkcij v množenje matrik.
Poglej Seznam vrst matrik in Carlemanova matrika
Cartanova matrika
Cartanova matrika je v matematiki kvadratna matrika, ki ima celoštevilčne elemente (glej definicijo).
Poglej Seznam vrst matrik in Cartanova matrika
Cauchyjeva matrika
Cauchyjeva matríka je matrika z razsežnostjo m \times n \,, ki ima elemente v obliki: kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Cauchyjeva matrika
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Seznam vrst matrik in Celo število
Celoštevilska matrika
Celoštevilska matrika je matrika, ki ima za elemente cela štavila.
Poglej Seznam vrst matrik in Celoštevilska matrika
Centrirana matrika
Centrirana matrika je simetrična in idempotentna matrika.
Poglej Seznam vrst matrik in Centrirana matrika
Centrosimetrična matrika
Centrosimetrična matrika je matrika, ki je rotacijsko simetrična glede na svoje središče.
Poglej Seznam vrst matrik in Centrosimetrična matrika
Coxeterjeva matrika
Coxeterjeva matrika je simetrična matrika z razsežnostjo n \times n \,.
Poglej Seznam vrst matrik in Coxeterjeva matrika
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Seznam vrst matrik in Determinanta
Diagonalizabilna matrika
Diagonalizabilna matrika je matrika, ki je podobna diagonalni matriki.
Poglej Seznam vrst matrik in Diagonalizabilna matrika
Diagonalna matrika
Diagonalna matrika je kvadratna matrika v kateri so vsi elementi zunaj glavne diagonale enaki 0.
Poglej Seznam vrst matrik in Diagonalna matrika
Diagonalno dominantna matrika
Diagonalno dominantna matrika je matrika, ki ima v vsaki vrstici na glavni diagonali, element, ki ima takšno absolutno vrednost, da je vsota vseh absolutnih vrednosti ostalih nediagonalnih elementov manjša ali enaka temu elementu kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Diagonalno dominantna matrika
Dodgsonova kondenzacija
Dodgsonova kondenzacija je postopek, ki nam omogoča računanje determinant kvadratnih matrik.
Poglej Seznam vrst matrik in Dodgsonova kondenzacija
Dvodelni graf
Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).
Poglej Seznam vrst matrik in Dvodelni graf
Dvojno stohastična matrika
Dvojno stohastična matrika (tudi bistohastična) je kvadratna matrika nenegativnih realnih števil, ki ima v vsaki vrstici in stolpcu vsoto elementov enako 1.
Poglej Seznam vrst matrik in Dvojno stohastična matrika
Edmondsonova matrika
Edmondsova matrika v teoriji grafov za uravnoteženi dvodelni graf z oznako G(U, V, E) \,, kjer sta U.
Poglej Seznam vrst matrik in Edmondsonova matrika
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Seznam vrst matrik in Ekonomija
Ekstrem funkcije
Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).
Poglej Seznam vrst matrik in Ekstrem funkcije
Ekvivalentna matrika
Ekvivalentna matrika neke pravokotne matrike A \, (z razsežnostjo m \times n \) je pravokotna matrika B \, (z razsežnostjo m \times n \), če zanju velja odnos kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Ekvivalentna matrika
Elementarna matrika
Elementarna matrika je matrika, ki se od enotske matrike razlikuje samo v eni elementarni vrstični operaciji.
Poglej Seznam vrst matrik in Elementarna matrika
Enotska matrika
Enotska matrika v linearni algebri pomeni kvadratno matriko, ki je enota za dvočleno aritmetično operacijo množenja matrik, se pravi, da množenje katerekoli matrike A z njo, z leve ali desne, vrne isto matriko A. i-ti stolpec enotske matrike je enotski vektor ei.
Poglej Seznam vrst matrik in Enotska matrika
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Seznam vrst matrik in Eulerjevi koti
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Seznam vrst matrik in Evklidski prostor
Frobeniusova matrika
Frobeniusova matrika je kvadratna matrika, ki se uporablja v numerični matematiki.
Poglej Seznam vrst matrik in Frobeniusova matrika
Generatorska matrika
Generatorska matrika je v teoriji kodiranja osnova za linearno kodiranje.
Poglej Seznam vrst matrik in Generatorska matrika
Glavna diagonala
Glavna diagonala kvadratne matrike A \, je skupina elementov a_ \, pri katerih je i \, enak j \,.
Poglej Seznam vrst matrik in Glavna diagonala
Graf (matematika)
Graf na šestih točkah s sedmimi povezavami. Gráf je v matematiki struktura in predstavlja abstraktno upodobitev množice objektov, v kateri so nekateri pari objektov povezani z vezmi.
Poglej Seznam vrst matrik in Graf (matematika)
Gramova matrika
Gramova matrika (oznaka G \) (tudi gramian) množice vektorjev v_1,\dots, v_n je Hermitska matrika notranjih produktov.
Poglej Seznam vrst matrik in Gramova matrika
Hadamardova matrika
Hadamardova matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika z razsežnostjo n \times n \,, ki ima za elemente samo vrednosti 1 in -1.
Poglej Seznam vrst matrik in Hadamardova matrika
Hankelova matrika
Hankelova matrika je kvadratna matrika, ki ima na vseh stranskih diagonalah (potekajo od desne strani zgoraj do leve strani spodaj pod ali nad glavno diagonalo) samo konstantne vrednosti.
Poglej Seznam vrst matrik in Hankelova matrika
Hermitska matrika
Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.
Poglej Seznam vrst matrik in Hermitska matrika
Hessenbergova matrika
Hessenbergova matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika, ki ima elemente pod ali nad prvo stransko diagonalo enake 0.
Poglej Seznam vrst matrik in Hessenbergova matrika
Hessova matrika
Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.
Poglej Seznam vrst matrik in Hessova matrika
Hilbertova matrika
Hilbertova matríka v linearni algebri je kvadratna matrika z elementi: ki so vsi enotski ulomki.
Poglej Seznam vrst matrik in Hilbertova matrika
Hurwitzeva matrika
Hurwitzeva matrika (tudi matrika stabilnosti) je kvadratna matrika, ki ima vse realne dele lastnih vrednosti strogo negativna.
Poglej Seznam vrst matrik in Hurwitzeva matrika
Idempotentna matrika
Idempotentna matrika je matrika, ki pri množenju s samo sebojGreene, William H., Econometric Analysis, Prentice–Hall, 5th edition, 2003: pp.
Poglej Seznam vrst matrik in Idempotentna matrika
Incidenčna matrika
Incidenčna matrika je v matematiki matrika, ki kaže odnos med dvema razredoma objektov.
Poglej Seznam vrst matrik in Incidenčna matrika
Involutarna matrika
Involutarna matrika je matrika, ki je enaka svoji obratni matriki.
Poglej Seznam vrst matrik in Involutarna matrika
Izmenična matrika
Izmenična matrika je matrika v kateri se posamezni elementi dobijo tako, da uporabimo neko funkcijo nad njihovimi elementi v posameznih stolpcih.
Poglej Seznam vrst matrik in Izmenična matrika
Jacobijeva matrika in determinanta
Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.
Poglej Seznam vrst matrik in Jacobijeva matrika in determinanta
Kofaktor (matematika)
Kofaktor (oznaka C_ \, za element a_ \, matrike A \) (tudi adjunkt ali adjunkta) je v linearni algebri poddeterminanta s predznakom.
Poglej Seznam vrst matrik in Kofaktor (matematika)
Kompleksna Hadamardova matrika
Kompleksna Hadamardova matrika (oznaka H \) je kompleksna matrika, ki je.
Poglej Seznam vrst matrik in Kompleksna Hadamardova matrika
Kompozitum funkcij
Kompózitum ali sestáva funkcij je matematična operacija v množici funkcij.
Poglej Seznam vrst matrik in Kompozitum funkcij
Komutacijska matrika
Komutacijska matrika je matrika, ki se uporablja za pretvorbo vektorske oblike matrike v vektorsko obliko njene transponirane matrike.
Poglej Seznam vrst matrik in Komutacijska matrika
Konferenčna matrika
Konferenčna matrika ali matrika C (oznaka C \) je kvadratna matrika, ki ima na glavni diagonali vrednosti 0 in zunaj diagonale pa samo vrednosti +1 in -1.
Poglej Seznam vrst matrik in Konferenčna matrika
Kongruentnost matrik
Kongruentnost matrik je odnos med dvema matrikama.
Poglej Seznam vrst matrik in Kongruentnost matrik
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej Seznam vrst matrik in Konjugirano transponirana matrika
Konkatenacija (matematika)
Konkatenacija (tudi lepljenje) je v matematiki združevanje dveh števil, tako, da ju sestavimo (zlepimo) v eno število.
Poglej Seznam vrst matrik in Konkatenacija (matematika)
Kopozitivna matrika
Kopozitivna matrika je realna matrika, za katero velja za vsak nenegativni vektor, za katerega velja Kopozitivne matrike se uporabljajo v ekonomiki, operacijskih raziskavah in statistiki.
Poglej Seznam vrst matrik in Kopozitivna matrika
Korelacijska matrika
Korelacijska matrika n \, slučajnih spremenljivk, ki jih označujemo z X_1, \dots, X_n \,, je matrika z razsežnostjo n \times n \, in z elementi r_ \, kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Korelacijska matrika
Kovariančna matrika
Kovariančna matrika (oznaka \Sigma \) (tudi variančno-kovariančna matrika) je matrika, katere elementi so kovariance i-tega in j-tega elementa vektorja slučajne spremenljivke.
Poglej Seznam vrst matrik in Kovariančna matrika
Kovarianca
Kovarianca (oznaka \operatorname \,, včasih tudi \sigma_ \) je merilo, s katerim določamo, kako sta dve naključni spremenljivki povezani.
Poglej Seznam vrst matrik in Kovarianca
Krožna matrika
Krožna matrika (tudi ciklična matrika) je posebna vrsta Toeplitzove matrike.
Poglej Seznam vrst matrik in Krožna matrika
Kroneckerjeva delta
Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.
Poglej Seznam vrst matrik in Kroneckerjeva delta
Kvadratna matrika
Kvadratna matrika je matrika, ki ima isto število vrstic in stolpcev.
Poglej Seznam vrst matrik in Kvadratna matrika
Kvaternion
Kvaternióni (množico kvaternionov se označuje s \mathbb H) so v matematiki sistem hiperkompleksnih števil in so nekomutativna razširitev kompleksnih števil.
Poglej Seznam vrst matrik in Kvaternion
Kvaternionska matrika
Kvaternionska matrika je matrika, katere elementi so kvaternioni.
Poglej Seznam vrst matrik in Kvaternionska matrika
Laplaceova matrika
Laplaceova matrika (tudi Kirchoffova matrika) je matrika s katero se predstavi graf.
Poglej Seznam vrst matrik in Laplaceova matrika
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Seznam vrst matrik in Lastna vrednost
Lehmerjeva matrika
Lehmerjeva matrika je konstantna simetrična matrika za katero velja \begin i/j, & j\ge i \\ j/i, & j. To lahko zapišemo tudi kot Imenuje se po ameriškem matematiku Derricku Henryju Lehmerju (1905 – 1991).
Poglej Seznam vrst matrik in Lehmerjeva matrika
Linearna neodvisnost
Linearna neodvisnost v linearni algebri pomeni, da se nobenega vektorja iz množice W, ne da zapisati kot linearno kombinacijo drugih vektorjev iz W. Če se da enega od vektorjev izraziti z drugimi, pa govorimo o linearni odvisnosti.
Poglej Seznam vrst matrik in Linearna neodvisnost
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Poglej Seznam vrst matrik in Linearna transformacija
Matrika enic
Matrika enic je matrika, ki ima na vseh mestih enice (vrednost 1).
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika enic
Matrika evklidskih razdalj
Matrika evklidskih razdalj je kvadratna matrika, katere elementi predstavljajo razdalje med točkami v evklidskem prostoru.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika evklidskih razdalj
Matrika M
Matrika M je matrika Z, ki ima lastne vrednosti z realnimi pozitivnimi deli.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika M
Matrika nadomeščanja
Matrika nadomeščanja (tudi matrika substitucije) je v bioinformatiki in evolucijski biologiji matrika, ki opisuje stopnje zamenjave ene aminokisline (znaka ali elementa) z drugo aminokislino.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika nadomeščanja
Matrika oznak
Matrika oznak je diagonalna matrika, ki ima na glavni diagonali elemente, ki so enaki +1 ali -1.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika oznak
Matrika podobnosti
Matrika podobnosti je matrika, ki kaže podobnosti med dvema skupinama podatkovnih točk.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika podobnosti
Matrika preslikave
Matrika preslikave (tudi transformacijska matrika ali matrika prehoda) je matrika, ki predstavlja linearno transformacijo iz R^n \, v R^m \, tako, da velja kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika preslikave
Matrika razdalj
Matrika razdalj je matrika, ki vsebuje razdalje med posameznimi elementi množice.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika razdalj
Matrika s spremenljivimi predznaki
Matrika s spremenljivimi predznaki je v matematiki kvadratna matrika, ki ima elemente, ki imajo vrednosti enake 0, 1 in -1.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika s spremenljivimi predznaki
Matrika sosednosti
Matrika sosednosti je eden izmed načinov prikaza grafa v obliki matrike.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika sosednosti
Matrika stopenj
Matrika stopenj je diagonalna matrika, ki vsebuje stopnje za vsako točko.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika stopenj
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika vrtenja
Matrika X-Y-Z
Matrika X-Y-Z je posplošitev pojma matrika na trirazsežnosti.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika X-Y-Z
Matrika Z (matematika)
Matrika Z je vrsta matrik, ki ima elemente, ki niso na glavni diagonali manjše ali enake 0.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika Z (matematika)
Matrika zamenjave
Matrika zamenjave je posebna oblika permutacijske matrike.
Poglej Seznam vrst matrik in Matrika zamenjave
Metzlerjeva matrika
Metzlerjeva matrika (tudi kvazipozitivna matrika) je matrika, ki ima vse elemente, ki so zunaj glavne diagonale nenegativne (večje ali enake nič).
Poglej Seznam vrst matrik in Metzlerjeva matrika
Monomialna matrika
Monomialna matrika je drugo ime za posplošeno permutacijsko matriko.
Poglej Seznam vrst matrik in Monomialna matrika
Mooreova matrika
Mooreova matrika je kvadratna matrika, ki ima za elemente zaporedne potence neke konstante.
Poglej Seznam vrst matrik in Mooreova matrika
Nenegativna matrika
Nenegativna matrika je matrika katere elementi so enaki ali večji od nič: Matrika, ki pa ima vse elemente večje od nič, se imenuje pozitivna matrika.
Poglej Seznam vrst matrik in Nenegativna matrika
Nepopolna matrika
Nepopolna matrika (tudi defektna matrika) je kvadratna matrika, ki nima popolne baze lastnih vektorjev.
Poglej Seznam vrst matrik in Nepopolna matrika
Ničelna matrika
Ničelna matrika (oznaka O \, ali 0 \,, tudi Z \) je matrika, ki ima na vseh mestih ničle.
Poglej Seznam vrst matrik in Ničelna matrika
Nilpotentna matrika
Nilpotentna matrika je kvadratna matrika A \, za katero velja kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Nilpotentna matrika
Normalna matrika
Normalna matrika je kompleksna kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic) za katero velja kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Normalna matrika
Obratna matrika
Obratna matrika (oznaka A^\, za matriko A\) (tudi inverzna matrika ali nesingularna matrika ali nedegenerirana) neke kvadratne matrike A\, je takšna matrika, ki pri množenju z matriko A\, daje enotsko matriko: kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Obratna matrika
Ortogonalna matrika
Ortogonalna matrika (oznaka Q \) je kvadratna matrika z realnimi elementi, katere vrstice in stolpci so medsebojno pravokotni enotski vektorji (ortonormalni vektorji).
Poglej Seznam vrst matrik in Ortogonalna matrika
Ortostohastična matrika
Ortostohastična matrika je dvojno stohastična matrika, ki ima za elemente kvadrate absolutnih vrednosti neke ortogonalne matrike.
Poglej Seznam vrst matrik in Ortostohastična matrika
Parcialni odvod
V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).
Poglej Seznam vrst matrik in Parcialni odvod
Pasovna matrika
Pasovna matrika je matrika, ki ima neničelne elemente v pasu okrog glavne diagonale.
Poglej Seznam vrst matrik in Pasovna matrika
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Seznam vrst matrik in Paulijeva matrika
Pentadiagonalna matrika
Pentadiagonalna matrika je matrika, ki ima neničelne elemente na glavni diagonali ter na dveh stranskih diagonalah nad njo in pod njo.
Poglej Seznam vrst matrik in Pentadiagonalna matrika
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Seznam vrst matrik in Permutacija
Permutacijska matrika
Matrike, ki opisujejo permutacije 3 elementov. Skupaj 6 (1.2.3.
Poglej Seznam vrst matrik in Permutacijska matrika
Persimetrična matrika
Persimetrična matrika je lahko.
Poglej Seznam vrst matrik in Persimetrična matrika
Poševnohermitska matrika
Poševnohermitska matrika (tudi antihermitska) je kvadratna matrika s kompleksnimi elementi, katere konjugirano transponirana matrika je enaka njeni negativni vrednosti: kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Poševnohermitska matrika
Poševnosimetrična matrika
Poševnosimetrična matrika (tudi antisimetrična matrika) je kvadratna matrika s kompleksnimi elementi, katere transponirana matrika je enaka njeni negativni vrednosti: kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Poševnosimetrična matrika
Poddeterminanta
Poddeterminanta (tudi minor) (oznaka M_ \) matrike A \, je determinanta, ki pripada kvadratni matriki, ki jo dobimo iz matrike A \, tako, da v tej matriki izbrišemo eno vrstico in en stolpec.
Poglej Seznam vrst matrik in Poddeterminanta
Podobna matrika
Podobne matrike so v linearni algebri tiste matrike z razsežnostjo n \times n \, za katere velja: kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Podobna matrika
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Seznam vrst matrik in Polinom
Polinomska matrika
Polinomska matrika (tudi matrika mnogočlenikov ali polinomov) je matrika, ki ima za elemente polinome z eno (univariantna) ali več (multivariantna) spremenljivkami.
Poglej Seznam vrst matrik in Polinomska matrika
Polno pozitivna matrika
Polno pozitivna matrika je kvadratna matrika, ki ima pozitivno determinanto.
Poglej Seznam vrst matrik in Polno pozitivna matrika
Posplošena permutacijska matrika
Posplošena permutacijska matrika je matrika, ki ima podobno obliko kot permutacijska matrika.
Poglej Seznam vrst matrik in Posplošena permutacijska matrika
Pozitivno definitna matrika
Pozitivno definitna matrika je matrika, ki je v mnogih podrobnostih analogna pozitivnim realnim številom.
Poglej Seznam vrst matrik in Pozitivno definitna matrika
Prehilbertov prostor
Prehilbertov prostor (tudi prostor skalarnega produkta) je vektorski prostor z dodatno operacijo, ki jo imenujemo skalarni produkt.
Poglej Seznam vrst matrik in Prehilbertov prostor
Premaknjena matrika
Premaknjena matrika je binarna matrika, ki ima enice na naddiagonali (leži tik nad glavno diagonalo) ali na poddiagonali (leži tik pod glavno diagonalo), povsod drugod pa ničle.
Poglej Seznam vrst matrik in Premaknjena matrika
Puščičasta matrika
Puščičasta matrika je kvadratna matrika, ki ima ničle na vseh mestih, razen v prvi vrstici, prvem stolpcu in na glavni diagonali.
Poglej Seznam vrst matrik in Puščičasta matrika
Računalniški vid
Računalniški vid je področje računalništva, ki se ukvarja z računalniškimi sistemi zmožnimi interpretacije in analize slikovnih podatkov.
Poglej Seznam vrst matrik in Računalniški vid
Razširjena matrika
Razširjena matrika je v linearni algebri matrika, ki se dobi z dodajanjem stolpcev dani matriki.
Poglej Seznam vrst matrik in Razširjena matrika
Redhefferjeva matrika
Redhefferjeva matrika je kvadratna nesimetrična binarna matrika, ki ima za elemente a_.
Poglej Seznam vrst matrik in Redhefferjeva matrika
Redka matrika
metodo končnih elementov v dveh razsežnostih. Neničelni elementi so prikazani s črno barvo. Redka matrika (tudi raztresena matrika) je matrika, ki ima elemente, večinoma enake 0 (ima zelo malo elementov, ki so različni od 0).
Poglej Seznam vrst matrik in Redka matrika
Seidelova matrika sosednosti
Seidelova matrika sosednosti (tudi (0, -1, 1) matrika sosednosti) enostavnega grafa G \, je simetrična matrika, ki ima vrstice in stolpce za vsako vozlišče grafa.
Poglej Seznam vrst matrik in Seidelova matrika sosednosti
Simetrična matrika
Simetrična matrika je kvadratna matrika (ima isto število stolpcev in vrstic), ki je enaka svoji transponirani matriki.
Poglej Seznam vrst matrik in Simetrična matrika
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Seznam vrst matrik in Simetrija
Simplektična matrika
Simplektična matrika matrike M \, je matrika z razsežnostjo 2n \times 2n \, za katero velja: kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Simplektična matrika
Sistem
Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.
Poglej Seznam vrst matrik in Sistem
Sistem linearnih enačb
točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.
Poglej Seznam vrst matrik in Sistem linearnih enačb
Slučajna matrika
Slučajna matrika je matrika danega tipa in velikosti, ki ima za elemente slučajna števila iz določene porazdelitve.
Poglej Seznam vrst matrik in Slučajna matrika
Slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.
Poglej Seznam vrst matrik in Slučajna spremenljivka
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Seznam vrst matrik in Sopomenka
Spremenljiva pasovna matrika
Spremenljiva pasovna matrika je oblika redke matrike.Uporablja se za računalniško shranjevanje matrik tako, da se pri tem zmanjšajo zahteve po velikosti spomina v primerjavi s shranjevanjem pasovne matrike.
Poglej Seznam vrst matrik in Spremenljiva pasovna matrika
Spremljevalna matrika
Spremljevalna matrika polinoma z vodilnim koeficientom 1 (koeficient pri najvišji potenci spremenljivke) p(t).
Poglej Seznam vrst matrik in Spremljevalna matrika
Stieltjesova matrika
Stieltjesova matrika je realna simetrična pozitivno definitna matrika z nepozitivnimi elementi zunaj glavne diagonale.
Poglej Seznam vrst matrik in Stieltjesova matrika
Stohastična matrika
Stohastična matrika (tudi verjetnostna matrika ali matrika prehodov) je matrika, ki se v matematiki uporablja za opis prehodov v Markovskih verigah.
Poglej Seznam vrst matrik in Stohastična matrika
Stopnja grafa
točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.
Poglej Seznam vrst matrik in Stopnja grafa
Strižna matrika
Strižna matrika (tudi matrika striga) je elementarna matrika, ki nastane z dodajanjem ene vrstice ali stolpca neki drugi vrstici ali stolpcu.
Poglej Seznam vrst matrik in Strižna matrika
Sylvestrova matrika
Sylvestrova matrika je matrika, ki je povezana z dvema polinomoma.
Poglej Seznam vrst matrik in Sylvestrova matrika
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Poglej Seznam vrst matrik in Teorija iger
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Seznam vrst matrik in Točka (geometrija)
Točka (teorija grafov)
Tóčka (vozlíšče ali vôzel) je v teoriji grafov osnovna enota, iz katere so sestavljeni grafi.
Poglej Seznam vrst matrik in Točka (teorija grafov)
Toeplitzova matrika
Toeplitzova matrika je matrika, ki ima na glavni diagonali (poteka od levega zgornjega kota do desnega spodnjega) konstantno vrednost.
Poglej Seznam vrst matrik in Toeplitzova matrika
Transponirana matrika
Transponirana matrika (oznaka A^\mathrm\,, včasih tudi ^\!A) je matrika, ki nastane iz matrike A \, pri eni izmed naslednjih enakovrednih operacij.
Poglej Seznam vrst matrik in Transponirana matrika
Tridiagonalna matrika
Tridiagonalna matrika (tudi Jacobijeva matrika) je matrika, ki ima neničelne elemente na glavni diagonali, nad njo in pod njo.
Poglej Seznam vrst matrik in Tridiagonalna matrika
Trikotna matrika
Trikotna matrika je posebna oblika matrik, ki imajo nad ali pod glavno diagonalo vse elemente enake 0.
Poglej Seznam vrst matrik in Trikotna matrika
Tuttejeva matrika
Tuttejeva matrika v teoriji grafov za graf G.
Poglej Seznam vrst matrik in Tuttejeva matrika
Unimodularna matrika
Unimodularna matrika je kvadratna matrika, katere elementi so samo cela števila, njena determinanta pa je +1 ali -1.
Poglej Seznam vrst matrik in Unimodularna matrika
Unipotentna matrika
Unipotentna matrika je matrika, za katero velja: kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Unipotentna matrika
Unistohastična matrika
Unistohastična matrika (tudi unitarno stohastična) je dvojno stohastična matrika, ki ima za elemente kvadrate absolutnih vrednosti neke unitarne matrike.
Poglej Seznam vrst matrik in Unistohastična matrika
Unitarna matrika
Unitarna matrika (oznaka U \) je kompleksna matrika za katero velja kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Unitarna matrika
Utežena matrika
Utežena matrika reda n \, in utežjo w \, je matrika z razsežnostjo n \times n \, za katero velja kjer je.
Poglej Seznam vrst matrik in Utežena matrika
Vandermondova matrika
Vandermondova matrika (oznaka V \) je matrika, ki ima v vsaki vrstici za elemente člene iz geometrijskega zaporedja.
Poglej Seznam vrst matrik in Vandermondova matrika
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Seznam vrst matrik in Varianca
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Seznam vrst matrik in Vektor (matematika)
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Seznam vrst matrik in Verjetnost
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Seznam vrst matrik in Verjetnostna porazdelitev
Votla matrika
Votla matrika je vrsta matrik, ki vključuje nekaj oblik.
Poglej Seznam vrst matrik in Votla matrika
Walsheva matrika
Walsheva matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika, ki ima za elemente samo vrednosti +1 in -1.
Poglej Seznam vrst matrik in Walsheva matrika
Prav tako znan kot Seznam matrik.