Kazalo
36 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Algoritem, Carl Gustav Jakob Jacobi, Divergenca, Dobiček, Ekonomija, Enotski vektor, Evklidski prostor, Funkcija (matematika), Gradient, Graf funkcije, Hessova matrika, Jacobijeva matrika in determinanta, Laplaceov operator, Limita funkcije, Matematična fizika, Matematika, MathWorld, Molski delež, Nicolas de Condorcet, Odprta množica, Odvod, Odvod kompozituma, Okolica (matematika), Optimizacija (matematika), Piksel, Ploskev, Polmer, Prostornina, Skalarno polje, Statistična mehanika, Stožec, Tangenta, Vektorsko polje, Višina, Zvezna funkcija.
- Račun z več spremenljivkami
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Parcialni odvod in Adrien-Marie Legendre
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Parcialni odvod in Algoritem
Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.
Poglej Parcialni odvod in Carl Gustav Jakob Jacobi
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Parcialni odvod in Divergenca
Dobiček
Dobiček je razlika med prihodki in stroški.
Poglej Parcialni odvod in Dobiček
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Parcialni odvod in Ekonomija
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Parcialni odvod in Enotski vektor
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Parcialni odvod in Evklidski prostor
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Parcialni odvod in Funkcija (matematika)
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Parcialni odvod in Gradient
Graf funkcije
Gráf fúnkcije je v matematiki osnovni način za prikaz funkcije.
Poglej Parcialni odvod in Graf funkcije
Hessova matrika
Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.
Poglej Parcialni odvod in Hessova matrika
Jacobijeva matrika in determinanta
Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.
Poglej Parcialni odvod in Jacobijeva matrika in determinanta
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Poglej Parcialni odvod in Laplaceov operator
Limita funkcije
4, saj so za vnaprej izbran (poljubno ozek, na sliki rumeni) pas okrog vrednosti 4 vse vrednosti ''f(x)'' od nekega ''x'' naprej v njegovi notranjosti Limíta fúnkcije v točki a je število, ki se mu vrednost funkcije f(x) približuje, ko se vrednost spremenljivke x približuje danemu številu a.
Poglej Parcialni odvod in Limita funkcije
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Parcialni odvod in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Parcialni odvod in Matematika
MathWorld
MathWorld je spletno matematično referenčno mesto, ki ga je ustvaril in k njemu veliko prispeval ameriški matematik, enciklopedist in računalniški zanesenjak Eric Wolfgang Weisstein.
Poglej Parcialni odvod in MathWorld
Molski delež
Mólski délež, tudi množinski delež (oznaka X), označuje delež molekul posamezne komponente v zmesi in je merilo za merjenje koncentracije.
Poglej Parcialni odvod in Molski delež
Nicolas de Condorcet
Marie Jean Antoine Nicolas de Caritat, krajše Markiz de Condorcet, francoski filozof, matematik in politolog, * 17. september 1743, Ribemont, Francija, † 28. marec 1794, Bourg-la-Reine, Francija.
Poglej Parcialni odvod in Nicolas de Condorcet
Odprta množica
Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.
Poglej Parcialni odvod in Odprta množica
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Parcialni odvod in Odvod
Odvod kompozituma
V infinitezimalnem računu, je odvod kompozituma (tudi verižno pravilo) formula za izračun odvoda kompozituma funkcij.
Poglej Parcialni odvod in Odvod kompozituma
Okolica (matematika)
Množica ''V'' je okolica tokče ''p'', ker odprta množica (krog okoli ''p'') v celoti leži v ''V'' Množica ''V'' ni okolica tokče ''p'', ker nobena odprta množica (krog) okoli ''p'' ne leži v celoti v ''V'' Okólica je eden od osnovnih pojmov matematične topologije.
Poglej Parcialni odvod in Okolica (matematika)
Optimizacija (matematika)
V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.
Poglej Parcialni odvod in Optimizacija (matematika)
Piksel
Primer slike z močno povečanim delom na desni, kjer so vidni posamezni piksli, prikazani kot kvadratki Píksel (tudi slikóvna píka, slikóvna tóčka) je v računalništvu okrajšava za izraz »picture element« ali slikovni element.
Poglej Parcialni odvod in Piksel
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Parcialni odvod in Ploskev
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Parcialni odvod in Polmer
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Parcialni odvod in Prostornina
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poglej Parcialni odvod in Skalarno polje
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Parcialni odvod in Statistična mehanika
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Poglej Parcialni odvod in Stožec
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Parcialni odvod in Tangenta
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Poglej Parcialni odvod in Vektorsko polje
Višina
Višína je mera v navpični smeri.
Poglej Parcialni odvod in Višina
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Parcialni odvod in Zvezna funkcija