Kazalo
26 odnosi: Abscisna os, Aplikatna os, Divergenca, Električno polje, Enotski vektor, Evklidski prostor, Fizikalna količina, Funkcija (matematika), Gibanje, Gradient, Harmonična funkcija, Hitrost, Kapljevina, Krajevni vektor, Magnetno polje, Nabla, Ordinatna os, Ozračje, Površina, Rotor, Sila, Skalarno polje, Tekočina, Tenzorsko polje, Vektor (matematika), Veter.
- Diferencialna topologija
- Vektorski račun
Abscisna os
Pravokotni koordinatni sistem v ravnini:''x''.
Poglej Vektorsko polje in Abscisna os
Aplikatna os
Pravokotni koordinatni sistem v prostoru Aplikátna ós ali os z (pogovorno z-ós) je tretja os v pravokotnem koordinatnem sistemu.
Poglej Vektorsko polje in Aplikatna os
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Vektorsko polje in Divergenca
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Vektorsko polje in Električno polje
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Vektorsko polje in Enotski vektor
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Vektorsko polje in Evklidski prostor
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Vektorsko polje in Fizikalna količina
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Vektorsko polje in Funkcija (matematika)
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Vektorsko polje in Gibanje
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Vektorsko polje in Gradient
Harmonična funkcija
Harmonična funkcija f je funkcija, za katero velja, Laplaceova diferencialna enačba Δf.
Poglej Vektorsko polje in Harmonična funkcija
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Vektorsko polje in Hitrost
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Vektorsko polje in Kapljevina
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Poglej Vektorsko polje in Krajevni vektor
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Vektorsko polje in Magnetno polje
Nabla
Nábla je matematični simbol \nabla.
Poglej Vektorsko polje in Nabla
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Poglej Vektorsko polje in Ordinatna os
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Vektorsko polje in Ozračje
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Vektorsko polje in Površina
Rotor
Rotor vektorskega polja \mathbf.
Poglej Vektorsko polje in Rotor
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Vektorsko polje in Sila
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poglej Vektorsko polje in Skalarno polje
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Vektorsko polje in Tekočina
Tenzorsko polje
Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.
Poglej Vektorsko polje in Tenzorsko polje
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Vektorsko polje in Vektor (matematika)
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Vektorsko polje in Veter