Kazalo
65 odnosi: Ajdovščina, Alpe, Anticiklon, Atmosfera, Azija, Azimut, Azorski anticiklon, Črna gora, Beaufortova lestvica, Burin, Burja, Ciklon, Dolnik, Donava, Egejsko morje, Ekvator, Fen (veter), Francis Beaufort, Gibanje, Gornik, Gradbeništvo, Harmatan, Himalaja, Indija, Indijski ocean, Izobara, Jadransko morje, Jug, Jugo, Kilometer na uro, Košava, Kopnik, Kopno, Krivec, Letalstvo, Maestral, Meter na sekundo, Monsun, Morje, Narava, Nevihta, Nočnik, Pasat, Planetarno kroženje zraka, Polobla, Pomorstvo, Predalpski svet, Presnova, Roža vetrov, Sever, ... Razširi indeks (15 več) »
- Atmosferska dinamika
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Veter in Ajdovščina
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Veter in Alpe
Anticiklon
Anticiklon je večje območje visokega zračnega tlaka.
Poglej Veter in Anticiklon
Atmosfera
Atmosfêra ima lahko več pomenov.
Poglej Veter in Atmosfera
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Veter in Azija
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Veter in Azimut
Azorski anticiklon
Azorski anticiklon je del subtropskega anticiklonalnega pasu, katerega jedro se ustvarja nad Azorskimi otoki.
Poglej Veter in Azorski anticiklon
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Veter in Črna gora
Beaufortova lestvica
Beaufortova lestvica je lestvica, ki se uporablja v pomorstvu za ocenjevanje moči vetra in stanja morja.
Poglej Veter in Beaufortova lestvica
Burin
Burín ali borin je v Jadranu priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje.
Poglej Veter in Burin
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Veter in Burja
Ciklon
Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka.
Poglej Veter in Ciklon
Dolnik
Dolnik ali dolinski veter je veter, ki piha po dolinah alpskega in predalpskega sveta v višja področja gorskih predelov.
Poglej Veter in Dolnik
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Veter in Donava
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Veter in Egejsko morje
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Veter in Ekvator
Fen (veter)
Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.
Poglej Veter in Fen (veter)
Francis Beaufort
Sir Francis Beaufort, irski kontraadmiral, * 27. maj 1774, † 17. december 1857.
Poglej Veter in Francis Beaufort
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Veter in Gibanje
Gornik
Gornik je lahko.
Poglej Veter in Gornik
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Veter in Gradbeništvo
Harmatan
Abuji (Nigerija) v meglici, značilni za harmatan Harmatan je vroč, suh veter, ki piha iz Sahare proti Gvinejskemu zalivu in nosi oblake drobnega peska (zrnca so v velikosti med 0,5 in 10 mikrometrov).
Poglej Veter in Harmatan
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Veter in Himalaja
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Veter in Indija
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Veter in Indijski ocean
Izobara
Izobára je vrsta izočrte; na zemljevidu ali faznem diagramu V(T) povezuje točke z enakim tlakom (v meteorologiji dovoljen izraz: z enakim zračnim pritiskom).
Poglej Veter in Izobara
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Veter in Jadransko morje
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Veter in Jug
Jugo
Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).
Poglej Veter in Jugo
Kilometer na uro
Kilometer na uro je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej Veter in Kilometer na uro
Košava
Kóšava je veter, ki piha iz vzhodnih in jugovzhodnih ter severozahodnih smeri nad predeli Vojvodine ob Donavi do Vukovarja.
Poglej Veter in Košava
Kopnik
Kopnik ali veter s kopnega je veter, ki piha s kopnega na morje.Ker se prične zvečer kopno hitreje ohlajati kakor morska površina, in to se stopnjuje v noč, prične hladnjejši zrak strujati s kopnega proti morju, istočasno pa se prične toplejši zrak nad morjem dvigovati in odtekati nad kopno.
Poglej Veter in Kopnik
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Veter in Kopno
Krivec
Krívec je mrzel veter, ki piha iz severovzhodnih in vzhodnih predelov Panonske nižine.
Poglej Veter in Krivec
Letalstvo
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.
Poglej Veter in Letalstvo
Maestral
Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje.
Poglej Veter in Maestral
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej Veter in Meter na sekundo
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Poglej Veter in Monsun
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Veter in Morje
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Veter in Narava
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Poglej Veter in Nevihta
Nočnik
Nočník je veter, ki piha v alpskem in predalpskem svetu po dolinah navzdol v nižje ležeče predele.
Poglej Veter in Nočnik
Pasat
Pasati so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja.
Poglej Veter in Pasat
Planetarno kroženje zraka
Globalna cirkulacija atmosfere oziroma planetarno kroženje zraka je najobsežnejše gibanje zračnih mas, ki zajema cel planet.
Poglej Veter in Planetarno kroženje zraka
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Poglej Veter in Polobla
Pomorstvo
Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.
Poglej Veter in Pomorstvo
Predalpski svet
Predalpski svet je hribovita pokrajina bujnih gozdov in obsežnih travnih površin.
Poglej Veter in Predalpski svet
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Veter in Presnova
Roža vetrov
Roža vetrov z glavnimi smermi neba Roža vetrov je zemljevid, ki ga uporabljajo meteorologi za prikazovanje pihanja tipičnih vetrov.
Poglej Veter in Roža vetrov
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Veter in Sever
Seznam vetrov
Seznam vetrov.
Poglej Veter in Seznam vetrov
Sibirski anticiklon
Sibirski anticiklon je plitvo, kvazistacionarno območje visokega zračnega pritiska, ki se pozimi ustvarja nad Sibirijo.
Poglej Veter in Sibirski anticiklon
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Veter in Slovenija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Veter in Sredozemsko morje
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Veter in Tropski ciklon
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Veter in Trst
Vardar
Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.
Poglej Veter in Vardar
Vardarac (veter)
Vardarac je veter, ki piha s Šar planine in Skopske Črne gore po dolini Vardarja priti Egejskemu morju.
Poglej Veter in Vardarac (veter)
Vetrna energija
Vetrna energija je skupni izraz za postopke pridobivanja energije iz premikanja zračnih mas.
Poglej Veter in Vetrna energija
Vipava
Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.
Poglej Veter in Vipava
Vozel (enota)
Vôzel je fizikalna enota za hitrost, ki se uporablja predvsem v pomorstvu in letalskem prometu.
Poglej Veter in Vozel (enota)
Vukovar
Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.
Poglej Veter in Vukovar
Zmorec
Zmorec ali veter z morja je veter, ki piha z morja na kopno.
Poglej Veter in Zmorec
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Veter in Zračni tlak
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Veter in Zrak
Glej tudi
Atmosferska dinamika
Prav tako znan kot Brezvetrje.