Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Morje

Index Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70 % zemeljske površine.

113 odnosi: Abisal, Abisalna ravnina, Adenski zaliv, Alge, Amundsenovo morje, Andamansko morje, Arabsko morje, Aralsko jezero, Arktični ocean, Atlantski ocean, Azori, Azovsko morje, Črno morje, Čukotsko morje, Øresund, Bakterije, Baltsko morje, Barentsovo morje, Batimetrija, Bengalski zaliv, Beringovo morje, Bibavica, Bikarbonat, Biskajski zaliv, Bohajsko morje, Bospor, Coriolisova sila, Cunami, Dovrska vrata, Drakov preliv, Egejsko morje, Ekvator, Estuarij, Fjord, Fosfor, Gibraltar, Glive, Gvinejski zaliv, Hudsonov zaliv, Indijski ocean, Industrija, Irsko morje, Jadransko morje, Japonsko morje, Jezero, Jonsko morje, Južni ocean, Kalcij, Kalij, Kanarski otoki, ..., Karbonat, Karibda, Karibsko morje, Kaspijsko jezero, Kilikija, Kisik, Klor, Klorid, Kmetijstvo, Kopno, Kroženje vode, Ladja, Laguna, Letalo, Ligursko morje, Litosfera, Madeira, Magnezij, Marianski jarek, Marmarsko morje, Mehiški zaliv, Morje Laptevov, Mrtvo morje, Natrij, Natrijev klorid, Notranje morje Seto, Ocean, Oceanski tok, Odisej, Odtisoček, Ogljik, Ognjenik, Ohotsko morje, Ozračje, Panamski prekop, Perzijski zaliv, PH, Podnebje, Prekop, Rastline, Rdeče morje, Ribe, Ribolov, Rokavski preliv, Rumeno morje, Severno morje, Slanost, Sol, Somornica, Spremembe podnebja, Sredozemsko morje, Sueški prekop, Sulfat, Tajski zaliv, Tektonika plošč, Tihi ocean, Tirensko morje, Topografija, Upwelling, Veter, Virusi, Vzhodnokitajsko morje, Zaliv. Razširi indeks (63 več) »

Abisal

Abisal (tudi abisalna cona) je območje v oceanu 2000-6000m globoko.

Novo!!: Morje in Abisal · Poglej več »

Abisalna ravnina

Abisalna ravnina je ravno ali zelo položno območje na dnu oceanske kotline.

Novo!!: Morje in Abisalna ravnina · Poglej več »

Adenski zaliv

Topografska karta Adenskega zaliva in okoliškega ozemlja; severno je Jemen, južno pa Somalija Ádenski zalív je po jemenskem pristaniškem mestu Aden poimenovano področje Indijskega oceana med Jemnom na jugu Arabskega polotoka in Somalijo v Afriki.

Novo!!: Morje in Adenski zaliv · Poglej več »

Alge

Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, stebli, list; steljka je organizem alg.

Novo!!: Morje in Alge · Poglej več »

Amundsenovo morje

Zemljevid Antarktike z Amundsenovim morjem Ámundsenovo mórje je morje, ki se nahaja na območju Antarktike, v Južnem oceanu med 100 in 115 stopinjami zahodne zemljepisne dolžine.

Novo!!: Morje in Amundsenovo morje · Poglej več »

Andamansko morje

Andamánsko mórje (bengalščina: আন্দামান সাগর; Hindi: अंडमान सागर) je vodno telo, ki se nahaja med polotokom Indokino ter Andamanskimi in Nikobarskimi otoki ter Sumatro.

Novo!!: Morje in Andamansko morje · Poglej več »

Arabsko morje

Arabsko morje (Arabian sea) Arábsko mórje je morje, ki je del Indijskega oceana in se zajeda v azijsko celino med Arabskim polotokom in Indijsko podcelino.

Novo!!: Morje in Arabsko morje · Poglej več »

Aralsko jezero

Arálsko jezero (kazaško Арал Теңізі: Aral Tengizi, uzbeško Orol dengizi, rusko Аральскοе мοре, tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.

Novo!!: Morje in Aralsko jezero · Poglej več »

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Novo!!: Morje in Arktični ocean · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, imenovan krajše tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Morje in Atlantski ocean · Poglej več »

Azori

Položaj v Atlantskem oceanu Azori so otočje vulkanskega izvora sredi Atlantskega oceana, oddaljeni okrog 1500 km od portugalske obale in 1925 od kanadske.

Novo!!: Morje in Azori · Poglej več »

Azovsko morje

Satelitski posnetek Azóvsko mórje, je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja, in je povezan z njim prek Kerškega preliva.

Novo!!: Morje in Azovsko morje · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje (rusko Чёрное море, ukrajinsko Чорне море, turško Karadeniz, romunsko Marea Neagră, bolgarsko Черно море) je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Morje in Črno morje · Poglej več »

Čukotsko morje

Karta Čukotskega morja. Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana.

Novo!!: Morje in Čukotsko morje · Poglej več »

Øresund

Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund (dansko) ali Öresund (švedsko) je ožina med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne).

Novo!!: Morje in Øresund · Poglej več »

Bakterije

Bakterije (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Novo!!: Morje in Bakterije · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Novo!!: Morje in Baltsko morje · Poglej več »

Barentsovo morje

Lkacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.

Novo!!: Morje in Barentsovo morje · Poglej več »

Batimetrija

Podvodni greben v Atlantskem oceanu Sonarno snemanje morskega dna Batimetrija izhaja iz grške besede "bathus"- globina.

Novo!!: Morje in Batimetrija · Poglej več »

Bengalski zaliv

right Bengalski zaliv, največji zaliv na svetu, obsega severovzhodni del Indijskega oceana.

Novo!!: Morje in Bengalski zaliv · Poglej več »

Beringovo morje

Beringovo morje in Severni Tihi ocean Beringovo morje (ali Imarpik) je morje v Tihem oceanu, ki obsega globoko morsko kotanjo (Aleutska kotanja), ki se dviga prek ozkega brega v pritvejši del nad celinskimi policami.

Novo!!: Morje in Beringovo morje · Poglej več »

Bibavica

–plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Morje in Bibavica · Poglej več »

Bikarbonat

V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.

Novo!!: Morje in Bikarbonat · Poglej več »

Biskajski zaliv

Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.

Novo!!: Morje in Biskajski zaliv · Poglej več »

Bohajsko morje

Bohajsko morje (kitajsko 渤海, pinjin Bo Hai, dobesedno morje Bo) je najnotranji zaliv Rumenega morja v severovzhodni Kitajski.

Novo!!: Morje in Bohajsko morje · Poglej več »

Bospor

Bospor in Istanbul Bóspor je približno 30 km dolga in na najožjem delu 660 m široka morska ožina, ki deli evropski del Turčije od azijskega in povezuje Marmarsko morje s Črnim morjem.

Novo!!: Morje in Bospor · Poglej več »

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Novo!!: Morje in Coriolisova sila · Poglej več »

Cunami

Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 津波, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.

Novo!!: Morje in Cunami · Poglej več »

Dovrska vrata

Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.

Novo!!: Morje in Dovrska vrata · Poglej več »

Drakov preliv

Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.

Novo!!: Morje in Drakov preliv · Poglej več »

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Novo!!: Morje in Egejsko morje · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Morje in Ekvator · Poglej več »

Estuarij

Ustje estuarija reke Plate Estuarij ali estuar je delno zaprto vodno telo ob obali, v katero se izliva ena ali več rek.

Novo!!: Morje in Estuarij · Poglej več »

Fjord

Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.

Novo!!: Morje in Fjord · Poglej več »

Fosfor

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.

Novo!!: Morje in Fosfor · Poglej več »

Gibraltar

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Morje in Gibraltar · Poglej več »

Glive

Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.

Novo!!: Morje in Glive · Poglej več »

Gvinejski zaliv

Gvinejski zaliv. Na karti je vidna veriga otokov v tako imenovani Kamerunski verigi vulkanov. Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike.

Novo!!: Morje in Gvinejski zaliv · Poglej več »

Hudsonov zaliv

Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).

Novo!!: Morje in Hudsonov zaliv · Poglej več »

Indijski ocean

right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.

Novo!!: Morje in Indijski ocean · Poglej več »

Industrija

industríja je obsežna gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja izdelke in polizdelke.

Novo!!: Morje in Industrija · Poglej več »

Irsko morje

Irsko morje Irsko morje je del Atlantskega oceana, ki leži med otokoma Irsko in Veliko Britanijo.

Novo!!: Morje in Irsko morje · Poglej več »

Jadransko morje

Jadransko morjeSlika NASA Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško Jadransko more, italijansko Mare Adriatico) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Novo!!: Morje in Jadransko morje · Poglej več »

Japonsko morje

Japonsko morje Japonsko morje je robno morje, ki se razprostira med Japonskim otočjem, otokom Sahalin, korejskim polotokom in Rusijo.

Novo!!: Morje in Japonsko morje · Poglej več »

Jezero

Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Novo!!: Morje in Jezero · Poglej več »

Jonsko morje

Jonsko morje Jónsko mórje (italijansko Mar Ionio, grško Ιóνιo Πελαγoς, albansko Deti Ion, srbsko ali hrvaško Jonsko more) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok, Apulija, (Salentinski polotok), Kalabrija in Sicilija, na severu pa se prek Otrantskih vrat odpira v Jadransko morje.

Novo!!: Morje in Jonsko morje · Poglej več »

Južni ocean

Južni ocean Júžni oceán je ocean, ki obkroža celino Antarktiko.

Novo!!: Morje in Južni ocean · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Novo!!: Morje in Kalcij · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Novo!!: Morje in Kalij · Poglej več »

Kanarski otoki

Lega otokov Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura, in pa iz šestih zelo majhnih otokov.

Novo!!: Morje in Kanarski otoki · Poglej več »

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Novo!!: Morje in Karbonat · Poglej več »

Karibda

Johanna Heinricha Füsslija Karibda je v grški mitologiji pošast v votlini nasproti Scile v Mesinski ožini.

Novo!!: Morje in Karibda · Poglej več »

Karibsko morje

GSFC/MODIS Karíbsko mórje je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.

Novo!!: Morje in Karibsko morje · Poglej več »

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) leži na meji med Azijo in Evropo (Ruskim delom).

Novo!!: Morje in Kaspijsko jezero · Poglej več »

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 120. Kilikija (grško Κιλικία, armensko Կիլիկիա, turško Kilikya), današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Novo!!: Morje in Kilikija · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Morje in Kisik · Poglej več »

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Novo!!: Morje in Klor · Poglej več »

Klorid

Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.

Novo!!: Morje in Klorid · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti.

Novo!!: Morje in Kmetijstvo · Poglej več »

Kopno

Zemeljska hemisfera Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).

Novo!!: Morje in Kopno · Poglej več »

Kroženje vode

Shema kroženja vode v naravi Kroženje vode, tudi vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi.

Novo!!: Morje in Kroženje vode · Poglej več »

Ladja

Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.

Novo!!: Morje in Ladja · Poglej več »

Laguna

Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.

Novo!!: Morje in Laguna · Poglej več »

Letalo

potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.

Novo!!: Morje in Letalo · Poglej več »

Ligursko morje

Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko morje (latinsko Mare Ligusticum, italijansko Mare Ligure, francosko Mer Ligurienne) je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.

Novo!!: Morje in Ligursko morje · Poglej več »

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Novo!!: Morje in Litosfera · Poglej več »

Madeira

Geografska lega Madeire Otočje Madeira Madeira je otok, ki leži tisoč kilometrov od Lizbone, sredi oceana, na poti proti Ameriki in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.

Novo!!: Morje in Madeira · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Novo!!: Morje in Magnezij · Poglej več »

Marianski jarek

Marianski jarek Marianski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.

Novo!!: Morje in Marianski jarek · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. Kategorija:Morja Kategorija:Sredozemlje.

Novo!!: Morje in Marmarsko morje · Poglej več »

Mehiški zaliv

3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.

Novo!!: Morje in Mehiški zaliv · Poglej več »

Morje Laptevov

Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko Море Лаптевых) je del Severnega Ledenega morja in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki. Na zahodu meji s Karskim morjem, na vzhodu pa z Vzhodnosibirskim morjem. Zahodna meja morja se začenja na Arktičnemu rtu (otok Komsomolec), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale Severne Zemlje, skozi Preliv Rdeče armade, do vzhodne obale Otoka Oktobrske revolucije in Rta Anušinova skozi Šokaljskijev preliv do otoka Boljševik, vzdolž obale rta Vajgač, vzdolž vzhodne meje Preliva Vilkickega do čela Hatanškega zaliva. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko poldnevnika severnega vrha otoka Kotelni (139° V) in roba celinskega grebena (79° severno, 139° 00' vzhodno). Vzhodna meja se začne na zahodni strani Preliva Sannikova, okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka Preliva Dimitrija Lapteva. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva. Širina na vzporedniku 75° severno je 717 km, dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva Lena in glavne reke Hatanga, Anabar, Olenjok, Omoloj in Jana. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega. Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta Tiksi na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in Nordvik ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu Nilsu Adolfu Nordenskjöldu, danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih Haritonu Prokofjeviču Laptevu in Dimitriju Jakovljeviču Laptevu, ki sta sodelovala v drugi Beringovi odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje. Nordenskjöldova odprava z ladjo Vega v letih od 1878 do 1879 je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo Zarja (1900 do 1903) in odprava Vilkickega z ladjama Tajmir in Vajgač leta 1913. V času Sovjetske zveze sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo Mod (1918 do 1920 in 1921 do 1924), odprava Kmišnikova leta 1926 in Jujeva odprava. Morje je leta 1927 raziskoval Čirikin z ledolomilcema Lithke (1934) in Sadko (1937). Kategorija:Morja.

Novo!!: Morje in Morje Laptevov · Poglej več »

Mrtvo morje

Mrtvo morje (hebrejsko.

Novo!!: Morje in Mrtvo morje · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Morje in Natrij · Poglej več »

Natrijev klorid

Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.

Novo!!: Morje in Natrijev klorid · Poglej več »

Notranje morje Seto

Notranje morje Seto iz otoka Mijadžima. Notanje morje z večjimi ožinami (meje morja označene z belo črto., črtkana črta Osaški zaliv) Notranje morje Seto (瀬戸内海 Seto najkaj), tudi Setouči ali samo Notranje morje je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.

Novo!!: Morje in Notranje morje Seto · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (starogrško: Okeanós (Okeánes) - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Morje in Ocean · Poglej več »

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Novo!!: Morje in Oceanski tok · Poglej več »

Odisej

Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil kralj grškega otoka Itaka, mož Penelope, sin Laerta in oče Telemaha.

Novo!!: Morje in Odisej · Poglej več »

Odtisoček

Odtísoček ali promíle je tisoči del celote, tisočinka.

Novo!!: Morje in Odtisoček · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6.

Novo!!: Morje in Ogljik · Poglej več »

Ognjenik

Javi v Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkan) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Morje in Ognjenik · Poglej več »

Ohotsko morje

Ohotsko morje Ohotsko morje je del zahodnega Tihega oceana, ki se razteza med polotokom Kamčatka in Kurilskim otočjem.

Novo!!: Morje in Ohotsko morje · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Morje in Ozračje · Poglej več »

Panamski prekop

Zemljevid Paname s prekopom Panamski prekop (špansko Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean.

Novo!!: Morje in Panamski prekop · Poglej več »

Perzijski zaliv

Perzijski zaliv Perzijski zaliv (Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.

Novo!!: Morje in Perzijski zaliv · Poglej več »

PH

pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.

Novo!!: Morje in PH · Poglej več »

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnébje (klíma) je pojem, ki obsega vse vremenske pojave na nekem področju.

Novo!!: Morje in Podnebje · Poglej več »

Prekop

Kielski prekop Prekòp ali kanál je umetni tekoči vodotok nastal s človeškim posegom, na primer s prekopavanjem ali miniranjem kopnega.

Novo!!: Morje in Prekop · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Morje in Rastline · Poglej več »

Rdeče morje

Satelitska slika Rdečega morja Rdeče morje (arabsko البحر الأحمر Baḥr al-Aḥmar, al-Baḥru l-’Aḥmar; hebrejsko ים סוף Yam Suf; Tigrigna ቀይሕ ባሕሪ QeyH baHri) je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Azijo.

Novo!!: Morje in Rdeče morje · Poglej več »

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Novo!!: Morje in Ribe · Poglej več »

Ribolov

Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.

Novo!!: Morje in Ribolov · Poglej več »

Rokavski preliv

Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel; francosko La Manche, rokav) je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.

Novo!!: Morje in Rokavski preliv · Poglej več »

Rumeno morje

Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.

Novo!!: Morje in Rumeno morje · Poglej več »

Severno morje

Severno morje Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Novo!!: Morje in Severno morje · Poglej več »

Slanost

Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.

Novo!!: Morje in Slanost · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Morje in Sol · Poglej več »

Somornica

Somornica je polslana obalna voda ob izlivih rek, kjer se mešata celinska (sladka) in morska voda.

Novo!!: Morje in Somornica · Poglej več »

Spremembe podnebja

Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.

Novo!!: Morje in Spremembe podnebja · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Morje in Sredozemsko morje · Poglej več »

Sueški prekop

Sueški prekop Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.

Novo!!: Morje in Sueški prekop · Poglej več »

Sulfat

Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.

Novo!!: Morje in Sulfat · Poglej več »

Tajski zaliv

Karta Tajskega zaliva Tajski zaliv, včasih pa tudi danes v nekaterih jezikih imenovan Siamski zaliv (tajko: Ao Thai ali อ่าวไทย) je robno morje Tihega oceana.

Novo!!: Morje in Tajski zaliv · Poglej več »

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - nekdo, ki gradi in podira) je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Novo!!: Morje in Tektonika plošč · Poglej več »

Tihi ocean

Tihi ocean Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 179,7 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Novo!!: Morje in Tihi ocean · Poglej več »

Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirénsko morje (italijansko Mar Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni italijanski obali.

Novo!!: Morje in Tirensko morje · Poglej več »

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Novo!!: Morje in Topografija · Poglej več »

Upwelling

Upwelling Upwelling je proces, v katerem se globoke, hladne plasti morske vode dvigajo na površino.

Novo!!: Morje in Upwelling · Poglej več »

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči porušeno razmerje med zračnima pritiskoma nad hladnim in toplim/segretim delom površja.

Novo!!: Morje in Veter · Poglej več »

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Novo!!: Morje in Virusi · Poglej več »

Vzhodnokitajsko morje

Vzhodnokitajsko (East China Sea) morje z okolico Vzhodnokitajsko morje (poenostavljena kitajščina 东海国海, tradicionalna kitajščina 東中國海, korejsko 동중국해, japonsko 東シナ海 "vzhodno morje Šina") je obrobno morje, vzhodno od Kitajske.

Novo!!: Morje in Vzhodnokitajsko morje · Poglej več »

Zaliv

Mehiški zaliv v 3D Zaliv je del morja, ki se zajeda v obalo oz.

Novo!!: Morje in Zaliv · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »