Kazalo
139 odnosi: Abisal, Abisalna ravnina, Adenski zaliv, Alge, Aljaški zaliv, Amundsenovo morje, Andamansko morje, Apveling, Arabsko morje, Aralsko jezero, Arktični ocean, Atlantski ocean, Azori, Azovsko morje, Škotsko morje, Črno morje, Čukotsko morje, Øresund, Baffinov zaliv, Bakterije, Baltsko morje, Barentsovo morje, Batimetrija, Beaufortovo morje, Belo morje, Bengalski zaliv, Beringovo morje, Bibavica, Bikarbonat, Biogeografska regija, Biskajski zaliv, Bohajsko morje, Bospor, Coriolisova sila, Cunami, D'Urvillovo morje, Davisov preliv, Dovrska vrata, Drakov preliv, Egejsko morje, Ekvator, Estuarij, Filipinsko morje, Finski zaliv, Fjord, Fosfor, Gibraltar, Glive, Grenlandsko morje, Gvinejski zaliv, ... Razširi indeks (89 več) »
- Morja
- Oceani
- Vodna telesa
Abisal
Abisal (tudi abisalna cona) je območje v oceanu 2000-6000m globoko.
Poglej Morje in Abisal
Abisalna ravnina
Abisalna ravnina je ravno ali zelo položno območje na dnu oceanske kotline.
Poglej Morje in Abisalna ravnina
Adenski zaliv
Topografska karta Adenskega zaliva in okoliškega ozemlja; severno je Jemen, južno pa Somalija Ádenski zalív je po jemenskem pristaniškem mestu Aden poimenovano področje Indijskega oceana med Jemnom na jugu Arabskega polotoka in Somalijo v Afriki.
Poglej Morje in Adenski zaliv
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Morje in Alge
Aljaški zaliv
Aljaški zaliv (tlingitsko Yéil T'ooch’) je morski zaliv na skrajnem severu Tihega oceana.
Poglej Morje in Aljaški zaliv
Amundsenovo morje
Zemljevid Antarktike z Amundsenovim morjem Ámundsenovo mórje je morje, ki se nahaja na območju Antarktike, v Južnem oceanu med 100 in 115 stopinjami zahodne zemljepisne dolžine.
Poglej Morje in Amundsenovo morje
Andamansko morje
Andamánsko mórje (bengalščina: আন্দামান সাগর; Hindi: अंडमान सागर) je vodno telo, ki se nahaja med polotokom Indokino ter Andamanskimi in Nikobarskimi otoki ter Sumatro.
Poglej Morje in Andamansko morje
Apveling
Apveling Apveling je proces, v katerem se globoke, hladne plasti morske vode dvigajo proti površini.
Poglej Morje in Apveling
Arabsko morje
Arabsko morje (Al-Bahr al-ˁArabī) je morsko območje v severnem Indijskem oceanu, ki ga na zahodu omejuje Arabski polotok, Adenski zaliv in preliv Guardafui, na severozahodu pa Omanski zaliv in Iran, na severu Pakistan, na vzhodu Indija, na jugovzhodu Lakadivsko morje in Maldivi, na jugozahodu Somalija.
Poglej Morje in Arabsko morje
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Poglej Morje in Aralsko jezero
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Morje in Arktični ocean
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Morje in Atlantski ocean
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Morje in Azori
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Poglej Morje in Azovsko morje
Škotsko morje
južni polobli Škotsko morje je morje na severnem robu Južnega oceana na meji z južnim Atlantskim oceanom.
Poglej Morje in Škotsko morje
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Morje in Črno morje
Čukotsko morje
Čukotsko morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži med Azijo in Severno Ameriko.
Poglej Morje in Čukotsko morje
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov.
Poglej Morje in Øresund
Baffinov zaliv
Lega Baffinovega zaliva Plavajoča ledena gora v Baffinovem zalivu Baffinov zaliv (inuktitut Saknirutiak Imanga, grenlandsko Avannaata Imaa) je obsežen morski zaliv oziroma robno morje, ki leži med Atlantskim in Arktičnim oceanom.
Poglej Morje in Baffinov zaliv
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Morje in Bakterije
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Morje in Baltsko morje
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Poglej Morje in Barentsovo morje
Batimetrija
Podvodni greben v Atlantskem oceanu Sonarno snemanje morskega dna Batimetrija izhaja iz grške besede "bathus"- globina.
Poglej Morje in Batimetrija
Beaufortovo morje
Beaufortovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki se razteza severno od ameriške zvezne države Aljaska ter Jukona in Severozahodnih teritorijev v Kanadi.
Poglej Morje in Beaufortovo morje
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Morje in Belo morje
Bengalski zaliv
right Bengalski zaliv, največji zaliv na svetu, obsega severovzhodni del Indijskega oceana.
Poglej Morje in Bengalski zaliv
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Morje in Beringovo morje
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Morje in Bibavica
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Morje in Bikarbonat
Biogeografska regija
Biogeografska regija ali ekoobmočje je območje z relativno homogenimi ekološkimi razmerami s skupnimi značilnostmi in je najširša biogeografska razdelitev zemeljske površine, ki temelji na distribucijskih vzorcih kopenskih organizmov.
Poglej Morje in Biogeografska regija
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Morje in Biskajski zaliv
Bohajsko morje
Bohajsko morje (kitajsko 渤海, pinjin Bo Hai, dobesedno morje Bo) je najnotranji zaliv Rumenega morja v severovzhodni Kitajski.
Poglej Morje in Bohajsko morje
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Morje in Bospor
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Morje in Coriolisova sila
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Morje in Cunami
D'Urvillovo morje
D'Urvillovo morje na Vzhodni Antarktiki. D'Urvillovo morje je morje v Južnem oceanu, severno od obale Adelijine dežele, Vzhodna Antarktika.
Poglej Morje in D'Urvillovo morje
Davisov preliv
Lega Davisovega preliva med Kanado in Grenlandijo Pogled na ustje fjorda Kangerlussuaq iz Davisovega preliva Davisov preliv je morski preliv v severnem Atlantskem oceanu, ki leži med jugovzhodom Baffinovega otoka v kanadskem zveznem ozemlju Nunavut in jugozahodom Grenlandije.
Poglej Morje in Davisov preliv
Dovrska vrata
Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.
Poglej Morje in Dovrska vrata
Drakov preliv
Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.
Poglej Morje in Drakov preliv
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Morje in Egejsko morje
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Morje in Ekvator
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Morje in Estuarij
Filipinsko morje
Filipinsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana vzhodno od Filipinskega arhipelaga s površino okrog 5.000.000 km².
Poglej Morje in Filipinsko morje
Finski zaliv
Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.
Poglej Morje in Finski zaliv
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Morje in Fjord
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Morje in Fosfor
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Morje in Gibraltar
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Morje in Glive
Grenlandsko morje
Grenlandsko morje je robno morje v severnem Atlantskem oceanu oz.
Poglej Morje in Grenlandsko morje
Gvinejski zaliv
Gvinejski zaliv, del Atlantskega oceana jugozahodno od Afrike oziroma njegovo robno morje.
Poglej Morje in Gvinejski zaliv
Hudsonov zaliv
Satelitska slika zaliva (NASA: MODIS) Hudsonov zaliv je obsežen oceanski zaliv severnega Atlantskega oceana, ki se zajeda v celino na skrajnem severu Severne Amerike in je s površino 1.230.000 km² drugi največji zaliv na svetu (za Bengalskim).
Poglej Morje in Hudsonov zaliv
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Morje in Indijski ocean
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Morje in Industrija
Irsko morje
Irsko morje Irsko morje je del Atlantskega oceana, ki leži med otokoma Irsko in Veliko Britanijo.
Poglej Morje in Irsko morje
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Morje in Jadransko morje
Japonsko morje
Japonsko morje Japonsko morje je robno morje, ki se razprostira med Japonskim otočjem, otokom Sahalin, korejskim polotokom in Rusijo.
Poglej Morje in Japonsko morje
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Morje in Jezero
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Morje in Jonsko morje
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60.
Poglej Morje in Južni ocean
Južnokitajsko morje
Južnokitajsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Morje in Južnokitajsko morje
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Morje in Kalcij
Kalifornijski zaliv
Kalifornijski zaliv (Golfo de California), včasih tudi Cortezovo morje, je robno morje Tihega oceana, ki se nahaja med Kalifornijskim polotokom in celinskim delom Mehike na jugu Severne Amerike.
Poglej Morje in Kalifornijski zaliv
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Morje in Kalij
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Poglej Morje in Kanarski otoki
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Morje in Karbonat
Karibda
Johanna Heinricha Füsslija Karibda je v grški mitologiji pošast v votlini nasproti Scile v Mesinski ožini.
Poglej Morje in Karibda
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Poglej Morje in Karibsko morje
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Poglej Morje in Karsko morje
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Morje in Kaspijsko jezero
Keltsko morje
Keltsko morje julija 2011. Keltsko morje je območje Atlantskega oceana ob južni obali Irske, ki je na vzhodu omejeno s kanalom Sv.
Poglej Morje in Keltsko morje
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Morje in Kilikija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Morje in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Morje in Klor
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Poglej Morje in Klorid
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Morje in Kmetijstvo
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Morje in Kopno
Koralno morje
Koralno morje je robno morje zahodnega Tihega oceana ob severovzhodni obali Avstralije.
Poglej Morje in Koralno morje
Kroženje vode
Vodni krog-verzija za otroke Vodni krog-verzija za odrasle Kroženje vode, tudi vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi.
Poglej Morje in Kroženje vode
Labradorsko morje
Zemljevid Labradorskega morja Labradorsko morje je robno morje Atlantskega oceana, ki leži na njegovem severu med kanadskim polotokom Labrador na jugozahodu in Grenlandijo na severovzhodu.
Poglej Morje in Labradorsko morje
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Morje in Ladja
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Poglej Morje in Laguna
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Morje in Letalo
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Morje in Ligursko morje
Lincolnovo morje
Zemljevid Lincolnovega morja s prikazom rta Columbia in Rta Morrisa Jesupa Lincolnovo morje je robno morje Arktičnega oceana, ki leži severno od Kanadskega arktičnega otočja, Grenlandije in Naresovega preliva, ki ga povezuje z Baffinovim zalivom, robnim morjem Atlantskega oceana.
Poglej Morje in Lincolnovo morje
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Morje in Litosfera
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Morje in Madeira
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Morje in Magnezij
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Poglej Morje in Marijanski jarek
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.
Poglej Morje in Marmarsko morje
Mehiški zaliv
3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.
Poglej Morje in Mehiški zaliv
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki.
Poglej Morje in Morje Laptevov
Mozambiški preliv
Mozambiški preliv (Canal du Mozambique, Lakandranon'i Mozambika, Canal de Moçambique) je rokav Indijskega oceana med državama jugovzhodne Afrike Madagaskar in Mozambik.
Poglej Morje in Mozambiški preliv
Mrtvo morje
Mrtvo morje (hebrejsko.
Poglej Morje in Mrtvo morje
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Morje in Natrij
Natrijev klorid
Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.
Poglej Morje in Natrijev klorid
Norveško morje
Norveško morje (Noregshaf) je robno morje Arktičnega oceana, ki ga obkrožajo Grenlandsko morje na severozahodu, Barentsovo morje na severovzhodu, Norveška na jugovzhodu in Severno morje na jugu, na jugozahodu pa ga greben med Ferskimi otoki ter Islandijo loči od Atlantskega oceana. Za razliko od mnogih drugih morij večina dna Norveškega morja ni del epikontinentalnega pasu in zato leži na veliki globini v povprečju približno dva kilometra.
Poglej Morje in Norveško morje
Notranje morje Seto
, tudi Setouči ali samo Notranje morje, je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.
Poglej Morje in Notranje morje Seto
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Morje in Ocean
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Morje in Oceanski tok
Odisej
Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.
Poglej Morje in Odisej
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Morje in Ogljik
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Morje in Ognjenik
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Morje in Ohotsko morje
Omanski zaliv
Omanski zaliv, tudi Omansko morje (خليج عمان khalīj ʿumān; دریای عمان daryâ-ye omân), je znan tudi kot Makranski zaliv ali Makransko morje (arabsko خلیج مکران khalīj makrān; perzijasko دریای مکران daryâ-ye makrān), je zaliv, ki povezuje Arabsko morje s Hormuško ožino, ki se nato izliva v Perzijski zaliv.
Poglej Morje in Omanski zaliv
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Morje in Ozračje
Panamski prekop
Zemljevid Paname s prekopom Panamski prekop (Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean.
Poglej Morje in Panamski prekop
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Morje in Perzijski zaliv
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Morje in PH
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Morje in Podnebje
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Poglej Morje in Podnebne spremembe
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Morje in Prekop
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Morje in Rastline
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Morje in Rdeče morje
Riški zaliv
Riški zaliv je zaliv ob vzhodnem robu Baltskega morja v Severni Evropi, ki ga na jugu omejuje severna obala Latvije, na severu in vzhodu zahodna obala Estonije, ustje pa proti zahodu zapira estonsko otočje Muhu z največjim otokom Saaremaa.
Poglej Morje in Riški zaliv
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Morje in Ribe
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Morje in Ribolov
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Morje in Rokavski preliv
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Morje in Rossovo morje
Rumeno morje
Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.
Poglej Morje in Rumeno morje
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Morje in Severno morje
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Poglej Morje in Slanost
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Morje in Sol
Somornica
Somornica je polslana obalna voda ob izlivih rek, kjer se mešata celinska (sladka) in morska voda.
Poglej Morje in Somornica
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Morje in Sredozemsko morje
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Poglej Morje in Sueški prekop
Sulfat
Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.
Poglej Morje in Sulfat
Tajski zaliv
Karta Tajskega zaliva Tajski zaliv, včasih pa tudi danes v nekaterih jezikih imenovan Siamski zaliv (tajko: Ao Thai ali อ่าวไทย) je robno morje Tihega oceana.
Poglej Morje in Tajski zaliv
Tasmanovo morje
Tasmanovo morje (maorsko Te Tai-o-Rēhua) je robno morje Tihega oceana, ki se razprostira med Avstralijo in Novo Zelandijo na jugozahodu Tihega oceana.
Poglej Morje in Tasmanovo morje
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Morje in Tektonika plošč
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Morje in Tihi ocean
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Morje in Tirensko morje
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Morje in Topografija
Vatsko morje
Vatsko morje (ali;;; severna frizijščina di Heeff) je bibavični pas v jugovzhodnem delu Severnega morja.
Poglej Morje in Vatsko morje
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Morje in Veter
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Morje in Virusi
Vzhodnokitajsko morje
Vzhodnokitajsko (East China Sea) morje z okolico Vzhodnokitajsko morje (poenostavljena kitajščina 东海国海, tradicionalna kitajščina 東中國海, korejsko 동중국해, japonsko 東シナ海 "vzhodno morje Šina") je obrobno morje, vzhodno od Kitajske.
Poglej Morje in Vzhodnokitajsko morje
Vzhodnosibirsko morje
Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.
Poglej Morje in Vzhodnosibirsko morje
Weddllovo morje
Južnega oceana Weddllovo morje tudi Weddellovo morje je morje v Južnem oceanu, ki vsebuje Weddllov oceanski vrtinec.
Poglej Morje in Weddllovo morje
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Morje in Zaliv