Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Tirensko morje

Index Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.

92 odnosi: Afriška plošča, Anžujci, Apeninski polotok, Aragonska krona, Arno (reka), Arturo Issel, Atlantski ocean, Črno morje, Bastia, Bazilikata, Beneška republika, Biocenoza, Biogeografija, Bizantinsko cesarstvo, Bonifacijski preliv, Brazdasti kit, Carl Linnaeus, Cefalù, Druga svetovna vojna, Elba, Eol, Eolsko otočje, Etruščani, Evrazijska plošča, Evropski jastog, Fernand Braudel, Flegrejsko otočje, Francija, Francoščina, Gaeta, Genova, Gibraltarski preliv, Grška mitologija, Habsburžani, Inčun, Ischia, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Jonsko morje, Jugo, Kalabrija, Kampanija, Karel V. Habsburški, Kartagina (mesto), Korziščina, Korzika, Lacij, Langobardi, Ligursko morje, ..., Lipari (otok), Magna Graecia, Marseille, Marsili, Mesinski preliv, Morje, Neapelj, Neapeljski zaliv, Neapeljsko kraljestvo, Neapeljsko otočje, Neogen, Normani, Oštro (veter), Oceanski jarek, Ognjenik, Osliči, Palermo, Pisa, Pontinsko otočje, Prva svetovna vojna, Rim, Rimsko cesarstvo, Rona, Salerno, Saraceni, Sardščina, Sardela, Sardinija, Sicilija, Sirakuze, Skuša, Sredozemsko morje, Staufovci, Stromboli, Tibera, Toskana, Toskansko otočje, Vandali, Vulcano, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zaliv, Zemljin plašč. Razširi indeks (42 več) »

Afriška plošča

Afriška plošča je glavna tektonska plošča, ki prečka ekvator in ničelni poldnevnik.

Novo!!: Tirensko morje in Afriška plošča · Poglej več »

Anžujci

Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.

Novo!!: Tirensko morje in Anžujci · Poglej več »

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Novo!!: Tirensko morje in Apeninski polotok · Poglej več »

Aragonska krona

Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).

Novo!!: Tirensko morje in Aragonska krona · Poglej več »

Arno (reka)

Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.

Novo!!: Tirensko morje in Arno (reka) · Poglej več »

Arturo Issel

Arturo Issel, italijanski geolog, paleontolog in malakolog, * 11. april 1842, Genova, † 27. november 1922, Genova.

Novo!!: Tirensko morje in Arturo Issel · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: Tirensko morje in Atlantski ocean · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Tirensko morje in Črno morje · Poglej več »

Bastia

Bastia (korziško in italijansko, francosko) je pristaniško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji - otoku Korziki, prefektura departmaja Haute-Corse.

Novo!!: Tirensko morje in Bastia · Poglej več »

Bazilikata

Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Tirensko morje in Bazilikata · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Tirensko morje in Beneška republika · Poglej več »

Biocenoza

Biocenoza ali življenjska združba je živi del ekosistema.

Novo!!: Tirensko morje in Biocenoza · Poglej več »

Biogeografija

ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.

Novo!!: Tirensko morje in Biogeografija · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Tirensko morje in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bonifacijski preliv

Bocche di Bonifacio Bonifacijski preliv (Bouches de Bonifacio; Bocche di Bonifacio; Bucchi di Bunifaziu; Bocchi di Bunifaciu; Buccas de Bonifatziu; Bocche de Bunifazziu; Fretum Gallicum, Fretum Taphros) je morski preliv med Korziko in Sardinijo, ki je na najožjem mestu široka 11 kilometrov.

Novo!!: Tirensko morje in Bonifacijski preliv · Poglej več »

Brazdasti kit

Brazdasti kit (znanstveno ime Balaenoptera physalus) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.

Novo!!: Tirensko morje in Brazdasti kit · Poglej več »

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Novo!!: Tirensko morje in Carl Linnaeus · Poglej več »

Cefalù

Cefalù, Cephaloedium, Κεφαλοίδιον), je mesto in občina v italijanskem metropolitanskem mestu Palermo, ki leži ob tirenski obali Sicilije približno 70 km vzhodno od glavnega mesta dežele in 185 km zahodno od Messine. Mesto s nekaj manj kot 14.000 prebivalci je ena glavnih turističnih znamenitosti v regiji. Kljub svoji velikosti vsako leto privabi milijone turistov iz vseh delov Sicilije in tudi iz celotne Italije in Evrope.

Novo!!: Tirensko morje in Cefalù · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Tirensko morje in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Elba

Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Tirensko morje in Elba · Poglej več »

Eol

Umetniška upodobitev Eola Éol (starogrško: Aíolos, Aeolus) je bil v grški mitologiji bog vetrov.

Novo!!: Tirensko morje in Eol · Poglej več »

Eolsko otočje

Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.

Novo!!: Tirensko morje in Eolsko otočje · Poglej več »

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Novo!!: Tirensko morje in Etruščani · Poglej več »

Evrazijska plošča

Evrazijska ploča je ena glavnih litosferskih plošč planeta Zemlje, površine 67 811 000 km².

Novo!!: Tirensko morje in Evrazijska plošča · Poglej več »

Evropski jastog

Evropski jastog ali tudi samo jastog (znanstveno ime Homarus gammarus) je velik v Evropi živeč rak iz družine Nephropidae.

Novo!!: Tirensko morje in Evropski jastog · Poglej več »

Fernand Braudel

Fernand Braudel, francoski zgodovinar, * 24. avgust 1902, Luméville, Francija, † 28. november 1985, Haute-Savoie.

Novo!!: Tirensko morje in Fernand Braudel · Poglej več »

Flegrejsko otočje

Flegrejsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Flegree), je skupina štirih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Neapelj.

Novo!!: Tirensko morje in Flegrejsko otočje · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Tirensko morje in Francija · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Novo!!: Tirensko morje in Francoščina · Poglej več »

Gaeta

Gaeta je mesto z okoli 20.000 prebivalci v Italiji ob istoimenskem zalivu Tirenskega morja.

Novo!!: Tirensko morje in Gaeta · Poglej več »

Genova

Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.

Novo!!: Tirensko morje in Genova · Poglej več »

Gibraltarski preliv

Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.

Novo!!: Tirensko morje in Gibraltarski preliv · Poglej več »

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: Tirensko morje in Grška mitologija · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Tirensko morje in Habsburžani · Poglej več »

Inčun

Inčun ali sardon (znanstveno ime Engraulis encrasicolus) je morska riba iz družine inčunov.

Novo!!: Tirensko morje in Inčun · Poglej več »

Ischia

Ischia (neapeljsko ) je vulkanski otok v Tirenskem morju.

Novo!!: Tirensko morje in Ischia · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Tirensko morje in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Tirensko morje in Italijanščina · Poglej več »

Italijanske dežele

Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.

Novo!!: Tirensko morje in Italijanske dežele · Poglej več »

Jonsko morje

Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz. Salentinski polotok) in Kalabrijo ter otok Sicilija, na severu pa se prek Otrantskih vrat odpira v Jadransko morje.

Novo!!: Tirensko morje in Jonsko morje · Poglej več »

Jugo

Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).

Novo!!: Tirensko morje in Jugo · Poglej več »

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Novo!!: Tirensko morje in Kalabrija · Poglej več »

Kampanija

Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Tirensko morje in Kampanija · Poglej več »

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Novo!!: Tirensko morje in Karel V. Habsburški · Poglej več »

Kartagina (mesto)

Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.

Novo!!: Tirensko morje in Kartagina (mesto) · Poglej več »

Korziščina

Korziščina (korziško corsu ali lingua corsa) je romanski jezik, ki ga govorijo na otoku Korziki in skrajnem severu otoka Sardinije.

Novo!!: Tirensko morje in Korziščina · Poglej več »

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Novo!!: Tirensko morje in Korzika · Poglej več »

Lacij

Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Tirensko morje in Lacij · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Novo!!: Tirensko morje in Langobardi · Poglej več »

Ligursko morje

Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.

Novo!!: Tirensko morje in Ligursko morje · Poglej več »

Lipari (otok)

Lipari (sicilsko Lìpari) je največji med Eolskimi otoki v Tirenskem morju ob severni obali Sicilije v južni Italiji; ime nosi tudi glavno mesto in občina na otoku, ki je sicer upravno del metropolitanskega mesta Messina.

Novo!!: Tirensko morje in Lipari (otok) · Poglej več »

Magna Graecia

Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.

Novo!!: Tirensko morje in Magna Graecia · Poglej več »

Marseille

Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Novo!!: Tirensko morje in Marseille · Poglej več »

Marsili

Marsíli (italijansko Il Marsili) je največji evropski podmorski ognjenik, ki se dviguje 3.000 m z dna Tirenskega morja.

Novo!!: Tirensko morje in Marsili · Poglej več »

Mesinski preliv

Mesinska ožinaSlika NASA / ASTER Mesinski preliv, tudi Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.

Novo!!: Tirensko morje in Mesinski preliv · Poglej več »

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Novo!!: Tirensko morje in Morje · Poglej več »

Neapelj

Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.

Novo!!: Tirensko morje in Neapelj · Poglej več »

Neapeljski zaliv

Apeninskem polotoku Neapeljski zaliv je 16 kilometrov širok zaliv, ki se nahaja na zahodni obali Italije (pokrajina Napoli, v regiji Kampanija).

Novo!!: Tirensko morje in Neapeljski zaliv · Poglej več »

Neapeljsko kraljestvo

Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.

Novo!!: Tirensko morje in Neapeljsko kraljestvo · Poglej več »

Neapeljsko otočje

Neapeljsko otočje (v italijanskem izvirniku Arcipelago Campano.

Novo!!: Tirensko morje in Neapeljsko otočje · Poglej več »

Neogen

Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.

Novo!!: Tirensko morje in Neogen · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Novo!!: Tirensko morje in Normani · Poglej več »

Oštro (veter)

Óštro je v Jadranu prehoden in kratkotrajen veter, ki piha iz južne (S) smeri.

Novo!!: Tirensko morje in Oštro (veter) · Poglej več »

Oceanski jarek

Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.

Novo!!: Tirensko morje in Oceanski jarek · Poglej več »

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Novo!!: Tirensko morje in Ognjenik · Poglej več »

Osliči

''Macruronus novaezelandiae'' Osliči (znanstveno ime Merlucciidae) so družina morskih rib, ki poseljujejo Atlantski in Tihi ocean.

Novo!!: Tirensko morje in Osliči · Poglej več »

Palermo

Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.

Novo!!: Tirensko morje in Palermo · Poglej več »

Pisa

Brez opisa.

Novo!!: Tirensko morje in Pisa · Poglej več »

Pontinsko otočje

Pontinsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Ponziane ali Isole Pontine), je skupina šestih otokov v Tirenskem morju, med katerimi je daleč največji otok Ponza, ki ležijo zahodno od mesta Gaeta.

Novo!!: Tirensko morje in Pontinsko otočje · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Tirensko morje in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Tirensko morje in Rim · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Tirensko morje in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Novo!!: Tirensko morje in Rona · Poglej več »

Salerno

Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.

Novo!!: Tirensko morje in Salerno · Poglej več »

Saraceni

Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.

Novo!!: Tirensko morje in Saraceni · Poglej več »

Sardščina

Sardščina ali sardinščina (sardinsko sardu/sadru, limba sarda ali língua sarda) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardi na Sardiniji.

Novo!!: Tirensko morje in Sardščina · Poglej več »

Sardela

Sardela (znanstveno ime Sardina pilchardus) je riba iz družine sardel (Clupeidae), ki je razširjena od severovzhodnega Atlantika do Sredozemskega in Črnega morja.

Novo!!: Tirensko morje in Sardela · Poglej več »

Sardinija

Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.

Novo!!: Tirensko morje in Sardinija · Poglej več »

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Tirensko morje in Sicilija · Poglej več »

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Novo!!: Tirensko morje in Sirakuze · Poglej več »

Skuša

Skuša (ali škomber; znanstveno ime Scomber scombrus) je morska riba iz družine skuš.

Novo!!: Tirensko morje in Skuša · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Tirensko morje in Sredozemsko morje · Poglej več »

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Novo!!: Tirensko morje in Staufovci · Poglej več »

Stromboli

  Stromboli je otok v Tirenskem morju, ki leži ob severni obali Sicilije in vključuje goro Stromboli z enim od treh aktivnih ognjenikov v Italiji.

Novo!!: Tirensko morje in Stromboli · Poglej več »

Tibera

Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.

Novo!!: Tirensko morje in Tibera · Poglej več »

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Tirensko morje in Toskana · Poglej več »

Toskansko otočje

Toskansko otočje ali Toskanski arhipelag (izvirno) je veriga otokov med Ligurskim morjem in Tirenskim morjem na zahodu Toskane v Italiji.

Novo!!: Tirensko morje in Toskansko otočje · Poglej več »

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Novo!!: Tirensko morje in Vandali · Poglej več »

Vulcano

Vulcano (sicilsko: Vurcanu) ali Vulcan je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, približno 25 km severno od Sicilije in je na najjužnejšem koncu sedmih Eolskih otokov.

Novo!!: Tirensko morje in Vulcano · Poglej več »

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Novo!!: Tirensko morje in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Zaliv

Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.

Novo!!: Tirensko morje in Zaliv · Poglej več »

Zemljin plašč

Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.

Novo!!: Tirensko morje in Zemljin plašč · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »