Odpri v Google MapsKazalo
91 odnosi: Afriška plošča, Anžujci, Apeninski polotok, Aragonska krona, Arno (reka), Arturo Issel, Atlantski ocean, Črno morje, Bastia, Bazilikata, Beneška republika, Biocenoza, Biogeografija, Bizantinsko cesarstvo, Bonifacijski preliv, Brazdasti kit, Carl Linnaeus, Cefalù, Druga svetovna vojna, Elba, Eol, Eolsko otočje, Etruščani, Evrazijska plošča, Evropski jastog, Fernand Braudel, Flegrejsko otočje, Francija, Francoščina, Gaeta, Genova, Gibraltarski preliv, Grška mitologija, Habsburžani, Inčun, Ischia, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Jonsko morje, Jugo, Kalabrija, Kampanija, Karel V. Habsburški, Kartagina (mesto), Korziščina, Korzika, Lacij, Langobardi, Ligursko morje, ... Razširi indeks (41 več) »
- Geografija Evrope
Afriška plošča
Afriška plošča je glavna tektonska plošča, ki prečka ekvator in ničelni poldnevnik.
Poglej Tirensko morje in Afriška plošča
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Tirensko morje in Anžujci
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Tirensko morje in Apeninski polotok
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Tirensko morje in Aragonska krona
Arno (reka)
Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.
Poglej Tirensko morje in Arno (reka)
Arturo Issel
Arturo Issel, italijanski geolog, paleontolog in malakolog, * 11. april 1842, Genova, † 27. november 1922, Genova.
Poglej Tirensko morje in Arturo Issel
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Tirensko morje in Atlantski ocean
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Tirensko morje in Črno morje
Bastia
Bastia (korziško in italijansko, francosko) je pristaniško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji - otoku Korziki, prefektura departmaja Haute-Corse.
Poglej Tirensko morje in Bastia
Bazilikata
Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Tirensko morje in Bazilikata
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Tirensko morje in Beneška republika
Biocenoza
Biocenoza ali življenjska združba je živi del ekosistema.
Poglej Tirensko morje in Biocenoza
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Poglej Tirensko morje in Biogeografija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Tirensko morje in Bizantinsko cesarstvo
Bonifacijski preliv
Bocche di Bonifacio Bonifacijski preliv (Bouches de Bonifacio; Bocche di Bonifacio; Bucchi di Bunifaziu; Bocchi di Bunifaciu; Buccas de Bonifatziu; Bocche de Bunifazziu; Fretum Gallicum, Fretum Taphros) je morski preliv med Korziko in Sardinijo, ki je na najožjem mestu široka 11 kilometrov.
Poglej Tirensko morje in Bonifacijski preliv
Brazdasti kit
Brazdasti kit (znanstveno ime Balaenoptera physalus) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.
Poglej Tirensko morje in Brazdasti kit
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Tirensko morje in Carl Linnaeus
Cefalù
Cefalù, Cephaloedium, Κεφαλοίδιον), je mesto in občina v italijanskem metropolitanskem mestu Palermo, ki leži ob tirenski obali Sicilije približno 70 km vzhodno od glavnega mesta dežele in 185 km zahodno od Messine. Mesto s nekaj manj kot 14.000 prebivalci je ena glavnih turističnih znamenitosti v regiji.
Poglej Tirensko morje in Cefalù
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Tirensko morje in Druga svetovna vojna
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Poglej Tirensko morje in Elba
Eol
Umetniška upodobitev Eola Éol (starogrško: Aíolos, Aeolus) je bil v grški mitologiji bog vetrov.
Poglej Tirensko morje in Eol
Eolsko otočje
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.
Poglej Tirensko morje in Eolsko otočje
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Tirensko morje in Etruščani
Evrazijska plošča
Evrazijska ploča je ena glavnih litosferskih plošč planeta Zemlje, površine 67 811 000 km².
Poglej Tirensko morje in Evrazijska plošča
Evropski jastog
Evropski jastog ali tudi samo jastog (znanstveno ime Homarus gammarus) je velik v Evropi živeč rak iz družine Nephropidae.
Poglej Tirensko morje in Evropski jastog
Fernand Braudel
Fernand Braudel, francoski zgodovinar, * 24. avgust 1902, Luméville, Francija, † 28. november 1985, Haute-Savoie.
Poglej Tirensko morje in Fernand Braudel
Flegrejsko otočje
Flegrejsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Flegree), je skupina štirih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Neapelj.
Poglej Tirensko morje in Flegrejsko otočje
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Tirensko morje in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Tirensko morje in Francoščina
Gaeta
Gaeta je mesto z okoli 20.000 prebivalci v Italiji ob istoimenskem zalivu Tirenskega morja.
Poglej Tirensko morje in Gaeta
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Tirensko morje in Genova
Gibraltarski preliv
Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.
Poglej Tirensko morje in Gibraltarski preliv
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Tirensko morje in Grška mitologija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Tirensko morje in Habsburžani
Inčun
Inčun ali sardon (znanstveno ime Engraulis encrasicolus) je morska riba iz družine inčunov.
Poglej Tirensko morje in Inčun
Ischia
Ischia (neapeljsko ) je vulkanski otok v Tirenskem morju.
Poglej Tirensko morje in Ischia
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Tirensko morje in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Tirensko morje in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Tirensko morje in Italijanske dežele
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Tirensko morje in Jonsko morje
Jugo
Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).
Poglej Tirensko morje in Jugo
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Tirensko morje in Kalabrija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Tirensko morje in Kampanija
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Tirensko morje in Karel V. Habsburški
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Tirensko morje in Kartagina (mesto)
Korziščina
Korziščina (korziško corsu ali lingua corsa) je romanski jezik, ki ga govorijo na otoku Korziki in skrajnem severu otoka Sardinije.
Poglej Tirensko morje in Korziščina
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Tirensko morje in Korzika
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Tirensko morje in Lacij
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Tirensko morje in Langobardi
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Tirensko morje in Ligursko morje
Lipari (otok)
Lipari (sicilsko Lìpari) je največji med Eolskimi otoki v Tirenskem morju ob severni obali Sicilije v južni Italiji; ime nosi tudi glavno mesto in občina na otoku, ki je sicer upravno del metropolitanskega mesta Messina.
Poglej Tirensko morje in Lipari (otok)
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Tirensko morje in Magna Graecia
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Tirensko morje in Marseille
Marsili
Marsíli (italijansko Il Marsili) je največji evropski podmorski ognjenik, ki se dviguje 3.000 m z dna Tirenskega morja.
Poglej Tirensko morje in Marsili
Mesinski preliv
Mesinska ožinaSlika NASA / ASTER Mesinski preliv, tudi Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.
Poglej Tirensko morje in Mesinski preliv
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Tirensko morje in Morje
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Tirensko morje in Neapelj
Neapeljski zaliv
Apeninskem polotoku Neapeljski zaliv je 16 kilometrov širok zaliv, ki se nahaja na zahodni obali Italije (pokrajina Napoli, v regiji Kampanija).
Poglej Tirensko morje in Neapeljski zaliv
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Tirensko morje in Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko otočje
Neapeljsko otočje (v italijanskem izvirniku Arcipelago Campano.
Poglej Tirensko morje in Neapeljsko otočje
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Tirensko morje in Neogen
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Tirensko morje in Normani
Oštro (veter)
Óštro je v Jadranu prehoden in kratkotrajen veter, ki piha iz južne (S) smeri.
Poglej Tirensko morje in Oštro (veter)
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Poglej Tirensko morje in Oceanski jarek
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Tirensko morje in Ognjenik
Osliči
''Macruronus novaezelandiae'' Osliči (znanstveno ime Merlucciidae) so družina morskih rib, ki poseljujejo Atlantski in Tihi ocean.
Poglej Tirensko morje in Osliči
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Tirensko morje in Palermo
Pontinsko otočje
Pontinsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Ponziane ali Isole Pontine), je skupina šestih otokov v Tirenskem morju, med katerimi je daleč največji otok Ponza, ki ležijo zahodno od mesta Gaeta.
Poglej Tirensko morje in Pontinsko otočje
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Tirensko morje in Prva svetovna vojna
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Tirensko morje in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Tirensko morje in Rimsko cesarstvo
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Tirensko morje in Rona
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Poglej Tirensko morje in Salerno
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Tirensko morje in Saraceni
Sardščina
Sardščina ali sardinščina (sardinsko sardu/sadru, limba sarda ali língua sarda) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardi na Sardiniji.
Poglej Tirensko morje in Sardščina
Sardela
Sardela (znanstveno ime Sardina pilchardus) je riba iz družine sardel (Clupeidae), ki je razširjena od severovzhodnega Atlantika do Sredozemskega in Črnega morja.
Poglej Tirensko morje in Sardela
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Tirensko morje in Sardinija
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Tirensko morje in Sicilija
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Tirensko morje in Sirakuze
Skuša
Skuša (ali škomber; znanstveno ime Scomber scombrus) je morska riba iz družine skuš.
Poglej Tirensko morje in Skuša
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Tirensko morje in Sredozemsko morje
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Tirensko morje in Staufovci
Stromboli
Stromboli je otok v Tirenskem morju, ki leži ob severni obali Sicilije in vključuje goro Stromboli z enim od treh aktivnih ognjenikov v Italiji.
Poglej Tirensko morje in Stromboli
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Tirensko morje in Tibera
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Tirensko morje in Toskana
Toskansko otočje
Toskansko otočje ali Toskanski arhipelag (izvirno) je veriga otokov med Ligurskim morjem in Tirenskim morjem na zahodu Toskane v Italiji.
Poglej Tirensko morje in Toskansko otočje
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Tirensko morje in Vandali
Vulcano
Vulcano (sicilsko: Vurcanu) ali Vulcan je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, približno 25 km severno od Sicilije in je na najjužnejšem koncu sedmih Eolskih otokov.
Poglej Tirensko morje in Vulcano
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Tirensko morje in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Tirensko morje in Zaliv
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Tirensko morje in Zemljin plašč