Odpri v Google MapsKazalo
169 odnosi: Accademia della Crusca, Ambrogio Lorenzetti, Amedeo Modigliani, Amerigo Vespucci, Anatolija, Andrea Pisano, Apeninski polotok, Arezzo (pokrajina), Arno (reka), Atlantski ocean, Benvenuto Cellini, Bizantinsko cesarstvo, Cimabue, Dante Alighieri, David Sassoli, Deoksiribonukleinska kislina, Domače govedo, Domači prašič, Donatello, Duccio di Buoninsegna, Dunaj, Elba, Emilija - Romanja, Etruščani, Etrurija, Filippo Brunelleschi, Filippo Lippi, Firenška stolnica, Firence, Firence (pokrajina), Florentinsko slikarstvo, Fra Angelico, Franc I. Štefan Lotarinški, Francesco Guicciardini, Francesco Petrarca, Franki, Freska, Galerija Uffizi, Galileo Galilei, Giacomo Puccini, Gian Lorenzo Bernini, Giotto di Bondone, Giovanni Boccaccio, Girolamo Savonarola, Gora, Gospodarstvo, Gotska umetnost, Gozd, Grič, Grosseto (pokrajina), ... Razširi indeks (119 več) »
- Dežele Italije
Accademia della Crusca
Accademia della Crusca je italijanska ustanova, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine.
Poglej Toskana in Accademia della Crusca
Ambrogio Lorenzetti
Ambrogio Lorenzetti (tudi Ambruogio Laurati), (*ok.1290 Siena, † 9. junij 1348, Siena) je bil italijanski slikar sienske šole.
Poglej Toskana in Ambrogio Lorenzetti
Amedeo Modigliani
Amedeo Clemente Modigliani, italijanski umetnik, slikar in kipar, * 12. julij 1884, Livorno, Toskana, Italija, † 24. januar 1920, Pariz, Francija.
Poglej Toskana in Amedeo Modigliani
Amerigo Vespucci
Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartograf, *9. marec 1454, Firence, Italija, † 22. februar 1512, Sevilla, Španija.
Poglej Toskana in Amerigo Vespucci
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Toskana in Anatolija
Andrea Pisano
Andrea Pisano (Pontedera 1290 – 1348 Orvieto) znan tudi kot Andrea da Pontedera, je bil italijanski kipar in arhitekt.
Poglej Toskana in Andrea Pisano
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Toskana in Apeninski polotok
Arezzo (pokrajina)
Pokrajina Arezzo (v italijanskem izvirniku Provincia di Arezzo, izg. Provinča di Areco) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Arezzo (pokrajina)
Arno (reka)
Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.
Poglej Toskana in Arno (reka)
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Toskana in Atlantski ocean
Benvenuto Cellini
Benvenuto Cellini, italijanski zlatar, kipar in pisatelj, * 3. november 1500, † 13. februar 1571 Njegova najbolj znana ohranjena dela so Cellinijeva solnica, kip Perzej z Meduzino glavo in njegova avtobiografija, ki je bila opisana kot »eden najpomembnejših dokumentov 16.
Poglej Toskana in Benvenuto Cellini
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Toskana in Bizantinsko cesarstvo
Cimabue
Madona na prestolu'', 1280–1285, Galerija Uffizi, Firence Cimabue (okoli 1240-1302)Vasari, G. Lives of the Artists.
Poglej Toskana in Cimabue
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Toskana in Dante Alighieri
David Sassoli
David Maria Sassoli, italijanski politik in novinar, * 30. maj 1956, Firence, † 11. januar 2022, Aviano, FJK.
Poglej Toskana in David Sassoli
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Toskana in Deoksiribonukleinska kislina
Domače govedo
Domače govedo (znanstveno ime Bos taurus), ki ga pogovorno imenujemo krave, so udomačeni sodoprsti kopitarji iz poddružine Bovinae družine Bovidae.
Poglej Toskana in Domače govedo
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Poglej Toskana in Domači prašič
Donatello
Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.
Poglej Toskana in Donatello
Duccio di Buoninsegna
Duccio Di Buoninsegna, italijanski slikar, (okrog * 1255/1260, † 1318/1319. Verjetno se je rodil v Toskani. Bil je oče in zadnji mojster sienske slikarske šole, ki je ohranjala bizantinsko tradicijo, in prvi predrenesančni slikar, ki se je poskušal osvoboditi trdnih shem bizantskega slikarstva.
Poglej Toskana in Duccio di Buoninsegna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Toskana in Dunaj
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Poglej Toskana in Elba
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Toskana in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Toskana in Etruščani
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Toskana in Etrurija
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Poglej Toskana in Filippo Brunelleschi
Filippo Lippi
Filippo Lippi, florentinski slikar, * pribl.
Poglej Toskana in Filippo Lippi
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Poglej Toskana in Firenška stolnica
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Toskana in Firence
Firence (pokrajina)
Pokrajina Firence (v italijanskem izvirniku Provincia di Firenze, izg. Provinča di Firence) je bila ena od desetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Firence (pokrajina)
Florentinsko slikarstvo
Florentinsko slikarstvo ali Florentinska šola se nanaša na umetnike v, iz, ali so vplivali na naturalistični slog razvit v Firencah v 14.
Poglej Toskana in Florentinsko slikarstvo
Fra Angelico
Fra Angelico ali Beato Angelico, florentinski slikar, * pribl.
Poglej Toskana in Fra Angelico
Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).
Poglej Toskana in Franc I. Štefan Lotarinški
Francesco Guicciardini
Francesco Guicciardini, italijanski politik in zgodovinar, * 6. marec 1483, † 22. maj 1540.
Poglej Toskana in Francesco Guicciardini
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Toskana in Francesco Petrarca
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Toskana in Franki
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Toskana in Freska
Galerija Uffizi
Galerija Uffizi Galerija Uffizi (italijansko Galleria degli Uffizi) je muzej umetnosti v Firencah.
Poglej Toskana in Galerija Uffizi
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Toskana in Galileo Galilei
Giacomo Puccini
Giacomo Puccini, italijanski operni skladatelj, * 22. december 1858, Lucca, Italija, † 29. november 1924, Bruselj, Belgija.
Poglej Toskana in Giacomo Puccini
Gian Lorenzo Bernini
Gian Lorenzo Bernini, italijanski baročni kipar, arhitekt, slikar in pisec 17. stoletja, * 7. december 1598, Neapelj, † 28. november 1680, Rim.
Poglej Toskana in Gian Lorenzo Bernini
Giotto di Bondone
Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, * 1267 ali 1276, Vespignano, Italija, † 8. januar 1337, Firenze, Italija.
Poglej Toskana in Giotto di Bondone
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Toskana in Giovanni Boccaccio
Girolamo Savonarola
Girolamo Hieronymus Savonarola, italijanski dominikanski pridigar, * 21. september 1452, Ferrara, Italija, † 23. maj 1498, Firence, Italija.
Poglej Toskana in Girolamo Savonarola
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Toskana in Gora
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Toskana in Gospodarstvo
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Toskana in Gotska umetnost
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Toskana in Gozd
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Poglej Toskana in Grič
Grosseto (pokrajina)
Pokrajina Grosseto (v italijanskem izvirniku Provincia di Grosseto, izg. Provinča di Groseto) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Grosseto (pokrajina)
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Toskana in Herodot
Hrast plutovec
Hrast plutovec z ogoljenim deblom. Deblo se po odstranitvi plutastega dela hitro obarva rdečkasto rjavo, potem pa se z leti (do naslednjega goljenja) zaradi vremenskih vplivov počasi obarva na sivo. Hrast plutovec (znanstveno ime Quercus suber) je značilno zimzeleno drevo v Južni Evropi.
Poglej Toskana in Hrast plutovec
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Toskana in Iglavci
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Toskana in Industrija
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Toskana in Istituto Nazionale di Statistica
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Toskana in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Toskana in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Toskana in Italijanske dežele
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Toskana in Jezero
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Toskana in Jug
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Toskana in Kip
Kolegijska cerkev San Gimignano
Kolegijska cerkev Marijinega vnebovzetja je rimskokatoliška kolegijska cerkev in manjša bazilika v San Gimignanu v Toskani, osrednja Italija, na trgu Piazza del Duomo v središču mesta.
Poglej Toskana in Kolegijska cerkev San Gimignano
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Toskana in Korzika
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Toskana in Kraljevina Sardinija
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Toskana in Lacij
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Poglej Toskana in Laguna
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Toskana in Langobardi
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Toskana in Leonardo da Vinci
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Toskana in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Toskana in Ligurija
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Toskana in Ligursko morje
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Toskana in Listavec
Livorno (pokrajina)
Pokrajina Livorno (v italijanskem izvirniku Provincia di Livorno, izg. Provinča di Livorno) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Livorno (pokrajina)
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Poglej Toskana in Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Poglej Toskana in Lorenzo Medičejski Veličastni
Luca della Robbia
Luca Della Robbia, florentinski keramik, kipar in zlatar, * okoli 1400, Firence (danes Italija), † 20. februarja 1482, Firence.
Poglej Toskana in Luca della Robbia
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Toskana in Lucca
Lucca (pokrajina)
Pokrajina Lucca (v italijanskem izvirniku Provincia di Lucca, izg. Provinča di Luka) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Lucca (pokrajina)
Luigi Boccherini
Luigi Boccherini, italijanski skladatelj in violončelist, * 19. februar 1743, Lucca, † 28. maj 1805, Boccherini je skladatelj klasicističnega obdobja, najbolj pa je poznan po menuetu iz enega njegovih godalnih kvartetov in po koncertu za violončelo in orkester v B duru (G 482).
Poglej Toskana in Luigi Boccherini
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Poglej Toskana in Makija
Marke
Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Toskana in Marke
Masaccio
Masaccio (rojen kot Tommaso Cassai), italijanski slikar, * 21. december 1401, † jesen 1428.
Poglej Toskana in Masaccio
Masolino da Panicale
Masolino da Panicale (vzdevek Tommaso di Cristoforo Fini; ok. 1383 - ok. 1447) je bil italijanski slikar.
Poglej Toskana in Masolino da Panicale
Massa - Carrara (pokrajina)
Pokrajina Massa - Carrara (v italijanskem izvirniku Provincia di Massa-Carrara je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana. Meji na severu z deželo Emilija - Romanja, na vzhodu s pokrajino Lucca, na jugu z Ligurskim morjem in na zahodu z deželo Ligurija.
Poglej Toskana in Massa - Carrara (pokrajina)
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Toskana in Matilda Toskanska
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Toskana in Medičejci
Metropolitansko mesto Firence
Metropolitansko mesto Firence (italijansko Città Metropolitana di Firenze) je metropolitansko mesto v deželi Toskana v Italiji.
Poglej Toskana in Metropolitansko mesto Firence
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Toskana in Michelangelo Buonarroti
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Toskana in Močvirje
Monte Amiata
Monte Amiata je največja vulkanska kupola v kompleksu Amiata, ki se nahaja približno 20 km severozahodno od Bolsenskega jezera v južni Italiji v Toskani.
Poglej Toskana in Monte Amiata
Mostišče
Mostišče je v vojaški terminologiji prostor, ki ga zavzame prvi ešalon strateško-operativnega pomorskega ali zračnega desanta in ga pripravi za izkrcanje in delovanje glavnih sil.
Poglej Toskana in Mostišče
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Toskana in Narečje
Niccolò Machiavelli
Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.
Poglej Toskana in Niccolò Machiavelli
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Toskana in Ognjenik
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Toskana in Oljka
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Toskana in Ostrogoti
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Toskana in Otok
Pašnik
Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.
Poglej Toskana in Pašnik
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Toskana in Padavine
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Toskana in Padska nižina
Palača Pitti
Palazzo Pitti je velika, predvsem renesančna palača v Firencah v Italiji.
Poglej Toskana in Palača Pitti
Paolo Uccello
ubija zmaja (1460) Konjenik John Hawkwood (1436) Paolo Uccello, italijanski slikar s pravim imenom Paolo di Dono, * 1397 Toskana, † 10. december 1475 Firence.
Poglej Toskana in Paolo Uccello
Pienza
Pienza je mesto in občina v pokrajini Siena v italijanski deželi Toskani v zgodovinski regiji Val d'Orcia.
Poglej Toskana in Pienza
Piero della Francesca
Piero della Francesca, rojen kot Piero di Benedetto de' Franceschi, italijanski slikar zgodnje renesanse, matematik in geometer, * ok.
Poglej Toskana in Piero della Francesca
Pietro Lorenzetti
''Kristus prihaja v Jeruzalem'' Pietro Lorenzetti, * okoli 1280, Siena, † okoli 1348, Siena ali Pietro Laurati je bil italijanski slikar, aktiven med približno 1306 in 1345.
Poglej Toskana in Pietro Lorenzetti
Pietro Mascagni
Pietro Mascagni, italijanski operni skladatelj, * 7. december 1863, Livorno, † 2. avgust 1945, Rim.
Poglej Toskana in Pietro Mascagni
Pisa (pokrajina)
Pokrajina Pisa (v italijanskem izvirniku Provincia di Pisa, izg. Provinča di Piza) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Pisa (pokrajina)
Pistoia (pokrajina)
Pokrajina Pistoia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pistoia, izg. Provinča di Pistoja) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Pistoia (pokrajina)
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Toskana in Pleme
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Toskana in Podnebje
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Toskana in Pokrajine Italije
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Toskana in Poletje
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Toskana in Politika
Prato (pokrajina)
Pokrajina Prato (v italijanskem izvirniku Provincia di Prato, izg. Provinča di Prato) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Prato (pokrajina)
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Toskana in Puščava
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Toskana in Ravnina
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Toskana in Reka
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Toskana in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Toskana in Renesančna umetnost
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Toskana in Rimsko cesarstvo
Rojstvo Venere (Botticelli)
Rojstvo Venere (italijansko: Nascita di Venere) je slika italijanskega umetnika Sandra Botticellija, verjetno narejena sredi 1480-ih.
Poglej Toskana in Rojstvo Venere (Botticelli)
San Gimignano
San Gimignano je majhno obzidano srednjeveško mestece (z okoli 8.000 prebivalci) v pokrajini Siena v Toskani v Italiji.
Poglej Toskana in San Gimignano
Sandro Botticelli
Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija.
Poglej Toskana in Sandro Botticelli
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Toskana in Sever
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Toskana in Siena
Siena (pokrajina)
Pokrajina Siena (v italijanskem izvirniku Provincia di Siena, izg. Provinča di Sjena) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Toskana in Siena (pokrajina)
Sienska slikarska šola
Sienska slikarska šola je od 13.
Poglej Toskana in Sienska slikarska šola
Sienska stolnica
Sienska stolnica (italijansko: Duomo di Siena) je srednjeveška cerkev v Sieni v Italiji, ki je bila od najzgodnejših časov posvečena kot rimokatoliška marijanska cerkev in je danes posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Toskana in Sienska stolnica
Simone Martini
Simone Martini, italijanski slikar, * 1284, Siena, † 1344.
Poglej Toskana in Simone Martini
Slika
Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).
Poglej Toskana in Slika
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Toskana in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Toskana in Srednjeevropski poletni čas
Srednjeveške komune v Italiji
Srednjeveška komuna je posebna vrsta samouprave, ki se je pojavila v zahodni Evropi v zgodnjem 11. stoletju.
Poglej Toskana in Srednjeveške komune v Italiji
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Toskana in Sredozemsko podnebje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Toskana in Starorimska civilizacija
Stolnični trg, Pisa
Trg čudežev uradno znana kot Stolnični trg (Piazza del Duomo), je obzidano 8,87 hektarjev veliko območje v Pisi v Toskani v Italiji, priznano kot pomembno središče evropske srednjeveške umetnosti in eden najlepših arhitekturnih kompleksov na svetu.
Poglej Toskana in Stolnični trg, Pisa
Stolnica v Pisi
Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.
Poglej Toskana in Stolnica v Pisi
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Toskana in Sveto rimsko cesarstvo
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Toskana in Temperatura
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Toskana in Tirensko morje
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Toskana in Tobak
Toskansko otočje
Toskansko otočje ali Toskanski arhipelag (izvirno) je veriga otokov med Ligurskim morjem in Tirenskim morjem na zahodu Toskane v Italiji.
Poglej Toskana in Toskansko otočje
Trgovec
Trgovec je poklic oziroma oseba, ki kupuje z namenom nadaljnje prodaje (trgovanje).
Poglej Toskana in Trgovec
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Toskana in Turizem
Umbrija
Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Toskana in Umbrija
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Toskana in Unescova svetovna dediščina
Val d'Orcia
Val d'Orcia ali Valdorcia je regija v Toskani v osrednji Italiji, ki se razteza od hribov južno od Siene do Monte Amiata.
Poglej Toskana in Val d'Orcia
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Toskana in Veter
Villanovska kultura
Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.
Poglej Toskana in Villanovska kultura
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Poglej Toskana in Vinska trta
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Toskana in Voda
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Toskana in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Toskana in Zahod
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Toskana in Zgodovinar
Zgodovinsko središče Firenc
Zgodovinsko središče Firenc je del kvarta 1 italijanskega mesta Firence.
Poglej Toskana in Zgodovinsko središče Firenc
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Toskana in Zima
10. stoletje pr. n. št.
3. tisočletje pr. n. št. | 2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. 13. stoletje pr. n. št. | 12. stoletje pr. n. št. | 11. stoletje pr. n. št. | 10.
Poglej Toskana in 10. stoletje pr. n. št.
1115
1115 (MCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Toskana in 1115
12. stoletje pr. n. št.
Dvanajsto stoletje pr.
Poglej Toskana in 12. stoletje pr. n. št.
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Toskana in 15. stoletje
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Toskana in 16. stoletje
1737
1737 (MDCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Toskana in 1737
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Toskana in 1849
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Toskana in 1859
2. tisočletje pr. n. št.
2.
Poglej Toskana in 2. tisočletje pr. n. št.
5. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5.
Poglej Toskana in 5. stoletje pr. n. št.
569
569 (DLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Toskana in 569
774
774 (DCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Toskana in 774
8. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 11. stoletje pr. n. št. | 10. stoletje pr. n. št. | 9. stoletje pr. n. št. | 8.
Poglej Toskana in 8. stoletje pr. n. št.