Kazalo
59 odnosi: Carrarski marmor, Cerkev (zgradba), Chiaroscúro, Ciborij (arhitektura), Donatello, Duccio di Buoninsegna, Fiala (arhitektura), Francesco di Giorgio Martini, Francoska gotska arhitektura, Freska, Galerija Uffizi, Gian Lorenzo Bernini, Giovanni Pisano, Gotska arhitektura, Herodova pojedina (Donatello), Inkrustacija, Italija, Kapitel, Klasična arhitektura, Kropilnik, Krstilnik, Kupola, Latinski križ, Lorenzo Ghiberti, Maestà (Duccio), Marijino vnebovzetje, Marmor, Narteks, Nicola Pisano, Oznanjenje (Martini), Papež Aleksander VII., Papež Nikolaj II., Papež Pij II., Papež Pij III., Pinturicchio, Portal, Prezbiterij, Prižnica, Protipapež Benedikt X., Raffaello Santi, Relief (umetnost), Rimskokatoliška cerkev, Romanska arhitektura, Rozeta (arhitektura), Sarkofag, Sgraffito, Siena, Sigismund Luksemburški, Sokrat, Spandrel, ... Razširi indeks (9 več) »
Carrarski marmor
Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.
Poglej Sienska stolnica in Carrarski marmor
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Sienska stolnica in Cerkev (zgradba)
Chiaroscúro
Caravaggio, ''Sveti Janez Krstnik'', 1604, olje na platnu, 172,5 x 104,5 cm, Muzej umetnosti Nelson-Atkins, Kansas City, Missouri Chiaroscúro (Chiaro-scuro, svetlo-temno, claire-obscure) je italijanski izraz za posebno zgodovinsko razvit način uporabe likovnega elementa »svetlo-temno«, s katerim označujemo v slikarstvu igro in uravnoteženost kontrastov med svetlobo in senco; tehnika prikazovanja v likovni umetnosti, ko svetloba postopno prehaja v senco v želji da se ustvari iluzija tridimenzionalnih predmetov v prostoru.
Poglej Sienska stolnica in Chiaroscúro
Ciborij (arhitektura)
V cerkveni arhitekturi je ciborij (ciboron - κιβώριον v grščini) krošnja ali strešica, ki jo podpirajo stebri, prostostoječ v svetišču nad oltarjem v bazilikah ali drugih cerkvah.
Poglej Sienska stolnica in Ciborij (arhitektura)
Donatello
Donatello (s polnim imenom Donato di Niccolò di Betto Bardi), italijanski kipar, * okoli 1386, † 13. december 1466.
Poglej Sienska stolnica in Donatello
Duccio di Buoninsegna
Duccio Di Buoninsegna, italijanski slikar, (okrog * 1255/1260, † 1318/1319. Verjetno se je rodil v Toskani. Bil je oče in zadnji mojster sienske slikarske šole, ki je ohranjala bizantinsko tradicijo, in prvi predrenesančni slikar, ki se je poskušal osvoboditi trdnih shem bizantskega slikarstva.
Poglej Sienska stolnica in Duccio di Buoninsegna
Fiala (arhitektura)
Fiala na gradu Conwy Pragi Fiala, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Okrasje na fiali, cerkev sv. Petra in Pavla, Ostend, Belgija Fiala je v gotski arhitekturi vitek, koničast gotski okrasni stolpič s koničasto streho in križno rožo na vrhu; okrasni motiv na opornikih ali okrasnih delih.
Poglej Sienska stolnica in Fiala (arhitektura)
Francesco di Giorgio Martini
Francesco di Giorgio Martini, italijanski slikar, arhitekt in vojaški inženir, * 1439, † 1502.
Poglej Sienska stolnica in Francesco di Giorgio Martini
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Sienska stolnica in Francoska gotska arhitektura
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Sienska stolnica in Freska
Galerija Uffizi
Galerija Uffizi Galerija Uffizi (italijansko Galleria degli Uffizi) je muzej umetnosti v Firencah.
Poglej Sienska stolnica in Galerija Uffizi
Gian Lorenzo Bernini
Gian Lorenzo Bernini, italijanski baročni kipar, arhitekt, slikar in pisec 17. stoletja, * 7. december 1598, Neapelj, † 28. november 1680, Rim.
Poglej Sienska stolnica in Gian Lorenzo Bernini
Giovanni Pisano
Giovanni Pisano, italijanski kipar, slikar in arhitekt, * 1250, † 1315, ki je delal v mestih Pisa, Siena in Pistoia.
Poglej Sienska stolnica in Giovanni Pisano
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Sienska stolnica in Gotska arhitektura
Herodova pojedina (Donatello)
Herodova pojedina je bronasta reliefna skulptura, ki jo je ustvaril Donatello okoli leta 1427.
Poglej Sienska stolnica in Herodova pojedina (Donatello)
Inkrustacija
Geometrična inkrustacija na zatrepu fasade cerkve St-Julien v Chauriatu, Auvergne Inkrustacija (iz latinščine crusta - okrasni vložek, ~ di marmo - marmorna inkrustacija) je umetniški izdelek v gradbeništvu oziroma arhitekturi, pri katerem večje površine tal ali dele sten prekrijemo z oblikovanimi - razrezanimi deli iz različnih kamnitih materialov, predvsem marmornih plošč.
Poglej Sienska stolnica in Inkrustacija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Sienska stolnica in Italija
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Sienska stolnica in Kapitel
Klasična arhitektura
Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.
Poglej Sienska stolnica in Klasična arhitektura
Kropilnik
cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah Kropilnik (tudi Colymbion) je posoda v katoliški cerkvi za blagoslovljeno vodo.
Poglej Sienska stolnica in Kropilnik
Krstilnik
Krstilnik s krstnim obredom Krstilnik (tudi »krstni kamen«) je nadomestilo za krščevanje s potapljanjem v posebnem bazenu.
Poglej Sienska stolnica in Krstilnik
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Sienska stolnica in Kupola
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Sienska stolnica in Latinski križ
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Poglej Sienska stolnica in Lorenzo Ghiberti
Maestà (Duccio)
Maestà ali Duccijeva Maestà (tudi Veličastna) je oltarna slika, sestavljena iz številnih posamičnih slik, ki jih je mesto Siena naročilo leta 1308 pri umetniku Ducciu di Buoninsegna.
Poglej Sienska stolnica in Maestà (Duccio)
Marijino vnebovzetje
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.
Poglej Sienska stolnica in Marijino vnebovzetje
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Sienska stolnica in Marmor
Narteks
Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.
Poglej Sienska stolnica in Narteks
Nicola Pisano
Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.
Poglej Sienska stolnica in Nicola Pisano
Oznanjenje (Martini)
Oznanjenje s sv.
Poglej Sienska stolnica in Oznanjenje (Martini)
Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VII. (rojen kot Fabio Chigi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. februar 1599, Siena (Nadvojvodina Toskana), † 22. maj 1667 Rim (Papeška država).
Poglej Sienska stolnica in Papež Aleksander VII.
Papež Nikolaj II.
Papež Nikolaj II. (Papa Nicolaus Secundus) rojen kot Gerard Burgundski (Gerardus Burgundus; Gerhard von Burgund; Gerardo di Borgogna; Gérard de Bourgogne) je bil francoski škof, kardinal in papež, * okrog 980, Chevron (Château de Chevron, Arleško kraljestvo, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Francija), † 27.
Poglej Sienska stolnica in Papež Nikolaj II.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Sienska stolnica in Papež Pij II.
Papež Pij III.
Papež Pij III. (rojen kot Francesco Tedeschini oziroma Todeschini; uporabljal tudi priimek Tedeschini-Piccolomini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 29. maj 1439, Sarteano (Siena, Sienska republika danes: Italija); † 18. oktober 1503, Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Sienska stolnica in Papež Pij III.
Pinturicchio
Pintoricchio ali Pinturicchio (italijanščina), katerega rojstno ime je bilo Bernardino di Betto, znano tudi kot Benetto di Biagio ali Sordicchio, je bil v času renesanse italijanski slikar.
Poglej Sienska stolnica in Pinturicchio
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Sienska stolnica in Portal
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Sienska stolnica in Prezbiterij
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Sienska stolnica in Prižnica
Protipapež Benedikt X.
Protipapež Benedikt X. (Antipapa Benedictus Decimus), rojen kot Janez Mincij pl.
Poglej Sienska stolnica in Protipapež Benedikt X.
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Sienska stolnica in Raffaello Santi
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Sienska stolnica in Relief (umetnost)
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Sienska stolnica in Rimskokatoliška cerkev
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Sienska stolnica in Romanska arhitektura
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Poglej Sienska stolnica in Rozeta (arhitektura)
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Sienska stolnica in Sarkofag
Sgraffito
Češkem Fasada palače Palazzo Massimo Istoriato v Rimu; avtorja Polidoro da Caravaggio in Maturino da Firenze, 1523. Sgrafitto na nekdanji lekarni v mestu Kladno (Češka republika) Detajl sgrafitta lekarne v Kladnem Segoviji Detajl sgrafitta Privat-Livemonta (Institut Diderot, Bruselj) Sgraffito ali vrezanka (ital.
Poglej Sienska stolnica in Sgraffito
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Sienska stolnica in Siena
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Sienska stolnica in Sigismund Luksemburški
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Sienska stolnica in Sokrat
Spandrel
Spandrel, redkeje spandril ali splaundrel je prostor med dvema lokoma ali med lokom in pravokotnim zaključkom.
Poglej Sienska stolnica in Spandrel
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Sienska stolnica in Stara zaveza
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Sienska stolnica in Stolnica
Stolnica v Orvietu
Stonica v Orvietu (italijansko Duomo di Orvieto; Cattedrale di Santa Maria Assunta) je velika rimskokatoliška stolnica iz 14.
Poglej Sienska stolnica in Stolnica v Orvietu
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Sienska stolnica in Tabernakelj
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Sienska stolnica in Toskana
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Sienska stolnica in Transept
Trompe l'oeil
William Michael Harnett, ''Tihožitje z violino in partituro'', 1888 Trompe-l'œil (francosko 'preslepi oko', izgovarjava, franc.) je slikarska tehnika, ki z optično iluzijo prikaže upodobljene predmete v treh dimenzijah; to vzbuja vtis, da gledamo prave predmete, ki segajo iz naslikanega polja.
Poglej Sienska stolnica in Trompe l'oeil
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Poglej Sienska stolnica in Zatrep
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Sienska stolnica in Zvonik