Kazalo
151 odnosi: Ambulatorij, Apnenec, Avguštinci, Avignonski most, Bamberg, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bazilika San Michele Maggiore, Pavia, Bazilika san Zeno, Verona, Bazilika sv. Servacija, Maastricht, Bazilika svetega Izidorja, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Belgija, Benedikt Nursijski, Benediktinci, Benetke, Bizantinsko cesarstvo, Bolnišnica, Bologna, Burgos, Canterburyjska stolnica, Carcassonne, Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim, Chartres, Cistercijani, Cluny (opatija), Dante Alighieri, Empora, Essex (grofija), Fevdalizem, Firence, Fondaco dei Turchi, Friderik I. Barbarossa, Gent, Goslar, Grad, Granit, Grški križ, Gregorijanska reforma, Henrik III. Nemški, Hildesheim, Ikonoklazem, Islamska arhitektura, Kapitel, Kapiteljska dvorana, Karel Veliki, Kartuzijani, Katalonija, Köln, Konstantinopel, Korintski slog, ... Razširi indeks (101 več) »
Ambulatorij
Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.
Poglej Romanska arhitektura in Ambulatorij
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Romanska arhitektura in Apnenec
Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
Poglej Romanska arhitektura in Avguštinci
Avignonski most
Avignonski most ali Pont Saint-Benezet v francoščini, znan tudi kot Pont d'Avignon, je znan srednjeveški most v mestu Avignon, v južni Franciji.
Poglej Romanska arhitektura in Avignonski most
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Romanska arhitektura in Bamberg
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Poglej Romanska arhitektura in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Bazilika San Michele Maggiore, Pavia
Bazilika San Michele Maggiore je cerkev v Pavii, ena najbolj presenetljivih primerov lombardsko-romanskega sloga.
Poglej Romanska arhitektura in Bazilika San Michele Maggiore, Pavia
Bazilika san Zeno, Verona
Bazilika San Zeno (znana tudi kot San Zeno Maggiore ali San Zenone) je manjša v Veroni v severni Italiji.
Poglej Romanska arhitektura in Bazilika san Zeno, Verona
Bazilika sv. Servacija, Maastricht
Bazilika svetega Servacija je rimskokatoliška cerkev, posvečena svetemu Servaciju, v mestu Maastricht na Nizozemskem.
Poglej Romanska arhitektura in Bazilika sv. Servacija, Maastricht
Bazilika svetega Izidorja
Kraljeva kolegijska cerkev Bazilika svetega Izidorja (ali kratko San Isidoro de León), je rimskokatoliška cerkev v mestu León v Španiji.
Poglej Romanska arhitektura in Bazilika svetega Izidorja
Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.
Poglej Romanska arhitektura in Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Romanska arhitektura in Belgija
Benedikt Nursijski
Benedikt Nursijski (tudi Benedikt iz Nursije), opat, svetnik in zavetnik Evrope; * okrog 480, Nursija, Italsko kraljestvo (danes: Norcia, Umbrija, Italija), † 21. marec 547, Monte Cassino, Italsko kraljestvo.
Poglej Romanska arhitektura in Benedikt Nursijski
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Romanska arhitektura in Benediktinci
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Romanska arhitektura in Benetke
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Romanska arhitektura in Bizantinsko cesarstvo
Bolnišnica
Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).
Poglej Romanska arhitektura in Bolnišnica
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Romanska arhitektura in Bologna
Burgos
Búrgos je mesto na severu Španije in zgodovinsko glavno mesto Kastilje.
Poglej Romanska arhitektura in Burgos
Canterburyjska stolnica
Canterburyjska stolnica v Canterburyju v Kentu je med najstarejšimi in najbolj znanimi krščanskimi objekti v Angliji in je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.
Poglej Romanska arhitektura in Canterburyjska stolnica
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Poglej Romanska arhitektura in Carcassonne
Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim
Michaeliskirche – iz stolpa Andreaskirche Cerkev sv. Mihaela, risba iz 1662 Sveti Mihael v Hildesheimu, znan tudi kot cerkev svetega Mihaela, je otonska, predromanska cerkev.
Poglej Romanska arhitektura in Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Romanska arhitektura in Chartres
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Romanska arhitektura in Cistercijani
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Poglej Romanska arhitektura in Cluny (opatija)
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Romanska arhitektura in Dante Alighieri
Empora
Empora na petih ravneh v Frauenkirche (Dresden) Empora je galerija ali balkon ali tribuna, ki je odprta z daljšo stranjo proti večji notranjosti.
Poglej Romanska arhitektura in Empora
Essex (grofija)
Vas Finchingfield v severnem delu grofije Essex je grofija in nevelemestna pokrajina v vzhodnem delu Anglije.
Poglej Romanska arhitektura in Essex (grofija)
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Romanska arhitektura in Fevdalizem
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Romanska arhitektura in Firence
Fondaco dei Turchi
Fondaco dei Turchi (beneško Fontego dei Turchi, turško Türk Hanı) je gotska palača, kasneje imenovana Turško gostišče, ob Canalu Grande v Benetkah v severovzhodni Italiji.
Poglej Romanska arhitektura in Fondaco dei Turchi
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Romanska arhitektura in Friderik I. Barbarossa
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Romanska arhitektura in Gent
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Romanska arhitektura in Goslar
Grad
pa tudi.
Poglej Romanska arhitektura in Grad
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Romanska arhitektura in Granit
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Poglej Romanska arhitektura in Grški križ
Gregorijanska reforma
Gregorijanska reforma je vrsta reformnih ukrepov, ki jih je začel papež Gregor VII. in njegov krog, zbran v papeški kuriji, okrog 1050-1080, ki so zadevali neodvisnost duhovnikov in obnovo njihove moralne integritete.
Poglej Romanska arhitektura in Gregorijanska reforma
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Romanska arhitektura in Henrik III. Nemški
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Romanska arhitektura in Hildesheim
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Romanska arhitektura in Ikonoklazem
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Romanska arhitektura in Islamska arhitektura
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Romanska arhitektura in Kapitel
Kapiteljska dvorana
Kapiteljska dvorana v Lincolnski katedrali z zunanjimi oporniki okoli zgradbe Kapiteljska dvorana v Southwell Minster Kapiteljska dvorana v Canterburyski katedrali Pozno renesančna mogočna katedrala v Toledu z lesenim opažem na stropu Kapiteljska dvorana ali chapter house je stavba ali prostor, ki je del katedrale, samostanske ali kolegijske cerkve, v kateri se izvajajo večja srečanja duhovščine.
Poglej Romanska arhitektura in Kapiteljska dvorana
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Romanska arhitektura in Karel Veliki
Kartuzijani
Kartuzíjani (lat. Ordo Cartusiensis), kratica (Ocart) so katoliški verski red, ki ga je leta 1084 ustanovil sveti Bruno.
Poglej Romanska arhitektura in Kartuzijani
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Romanska arhitektura in Katalonija
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Romanska arhitektura in Köln
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Romanska arhitektura in Konstantinopel
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Romanska arhitektura in Korintski slog
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Romanska arhitektura in Kraljeva pfalca, Goslar
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Romanska arhitektura in Kremen
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Romanska arhitektura in Križarske vojne
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Romanska arhitektura in Križni hodnik
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Romanska arhitektura in Kripta
Krogovičje
samostanu Bebenhausen Krogovičje je arhitekturni element, je iz segmentov kroga sestavljen ornament, filigransko delo kamnosekov v obliki dvodimenzionalnih oblik oken, ograj in odprtih zidov.
Poglej Romanska arhitektura in Krogovičje
Krstilnica
Krstilnica krščanske cerkve v Iranu Krstilnica tudi baptisterij (staro francosko baptisterie; latinsko baptisterium; grško βαπτιστήριον), je samostojno stoječa, pogosto osmerokotna centralna stavba največkrat zgrajena zahodno od stolnice ali župnijski cerkvi prizidana kapela za podeljevanje krstnega zakramenta.
Poglej Romanska arhitektura in Krstilnica
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Romanska arhitektura in Latinski križ
Limburška stolnica
Južna stran in kor Limburška stolnica, po svojem zavetniku imenovana tudi Stolnica svetega Jurija, je v škofiji Limburg nad starim mestom Limburg ob Lahnu in stoji ob limburškem gradu.
Poglej Romanska arhitektura in Limburška stolnica
Loža
Loža (italijansko loggia) je arhitekturni element, ki je navadno postavljen v zgornjem nadstropju, redkeje v pritličju.
Poglej Romanska arhitektura in Loža
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Romanska arhitektura in Lok (arhitektura)
Londonski Tower
Pogled na utrdbo z reke Temze Londonski Tower (angleško Tower of London) je utrdba, ki stoji ob reki Temzi v Londonu, Angliji.
Poglej Romanska arhitektura in Londonski Tower
Lorsch
Lorsch je mesto v okrožju Bergstrasse v Hessnu, Nemčija, 60 km južno od Frankfurta.
Poglej Romanska arhitektura in Lorsch
Maine-et-Loire
Maine-et-Loire (oznaka 49) je francoski departma, imenovan po nekdanji provinci Maine in reki Loari, ki teče skozenj.
Poglej Romanska arhitektura in Maine-et-Loire
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Romanska arhitektura in Mainz
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Romanska arhitektura in Malteški viteški red
Mandorla
Vesica piscis - mandorla Jezus v mandorli, obkrožen z živalskimi simboli štirih evangelistov Mandorla (latinsko vesica piscis) je simbol, narejen iz dveh krogov enakega polmera, ki se sekata na način, da središče vsakega kroga leži na obodu drugega.
Poglej Romanska arhitektura in Mandorla
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Romanska arhitektura in Mantova
Maulbronn
Maulbronn je mesto v okrožju Enzkreis, Baden-Württemberg v Nemčiji.
Poglej Romanska arhitektura in Maulbronn
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti.
Poglej Romanska arhitektura in Mestna hiša
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Romanska arhitektura in Milano
Mont Saint-Michel
Mont Saint Michel je majhna otoška občina v Spodnji Normandiji, ob severni obali Francije, ob ustju reke Couesnon, blizu Avranchesa.
Poglej Romanska arhitektura in Mont Saint-Michel
Monte Cassino
Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.
Poglej Romanska arhitektura in Monte Cassino
Mota (grad)
Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.
Poglej Romanska arhitektura in Mota (grad)
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Romanska arhitektura in Mozaik
Narteks
Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.
Poglej Romanska arhitektura in Narteks
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Romanska arhitektura in Normani
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Romanska arhitektura in Nova zaveza
Old Sarum
Model Old Saruma Old Sarum je mesto v bližini Salisburyja v Angliji.
Poglej Romanska arhitektura in Old Sarum
Opatija Maria Laach
Pregleden zemljevid območja Pogled na samostan iz zraka, 2011 Opatija Maria Laach (nemško Abtei Maria Laach, latinsko Abbatia Maria Lacensis ali Abbatia Maria ad Lacum) je benediktinska opatija na jugozahodni obali jezera Laach v bližini Andernacha v regiji Eifel dežele Porenje - Pfalška v Nemčiji.
Poglej Romanska arhitektura in Opatija Maria Laach
Opatija Saint-Étienne, Caen
Opatija svetega Štefana (francosko abbaye Saint-Étienne de Caen, znana tudi kot Abbaye aux Hommes ("Moška opatija"), je nekdanji benediktinski samostan v francoskem mestu Caen, Spodnja Normandija, katerega samostanska cerkev je posvečena sv. Štefanu. Ustanovljena in zgrajena je bila leta 1063 po naročilu Viljema Osvajalca in je ena najpomembnejših romanskih stavb v Normandiji.
Poglej Romanska arhitektura in Opatija Saint-Étienne, Caen
Opatija Sainte-Trinité, Caen
Opatija Sainte-Trinité (Sveta Trojica), znana tudi kot Abbaye aux Dames, je nekdanji ženski samostan v Caenu, Normandija, sedaj sedež regionalnega sveta Spodnje Normandije.
Poglej Romanska arhitektura in Opatija Sainte-Trinité, Caen
Opatija sv. Petra Jumièges
Opatija Jumièges tudi Opatija sv.
Poglej Romanska arhitektura in Opatija sv. Petra Jumièges
Opeka
Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.
Poglej Romanska arhitektura in Opeka
Opornik
Prečni prerez skozi ladje stolnice v Reimsu: med stranskima ladjama sta dva opornika in oporni loki, ki prenašajo silo oboka na zunanje opornike Oporniki glavne ladje stolnice v Chartresu Oporniki glavne ladje stolnice v Reimsu Bruhalniki in oporniki stolnice v Amiensu Oporniki južnega zidu opatijske bazilike Sv.
Poglej Romanska arhitektura in Opornik
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Romanska arhitektura in Oton III.
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Romanska arhitektura in Padova
Palas
Palas (iz pozne latinščine palatium – kraljevska dvorana, stara francščina pales ali palais) je nemški izraz za impozantno ali prestižno stavbo v osrčju srednjeveške pfalce ali gradu, ki je vsebovala veliko dvorano.
Poglej Romanska arhitektura in Palas
Palazzo Vecchio
Palazzo Vecchio (italijansko: »Stara palača«) je mestna hiša Firenc v Italiji.
Poglej Romanska arhitektura in Palazzo Vecchio
Paličevje
Paličevje je navpični ali vodoravni element, ki tvori delitev med enotami okna ali zaslona ali se uporablja dekorativno.
Poglej Romanska arhitektura in Paličevje
Paličje
Paličje tudi predálčje je v inženirstvu konstrukcija, ki je sestavljena iz več elementov – palic.
Poglej Romanska arhitektura in Paličje
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Poglej Romanska arhitektura in Palisada
Patera
V materialni kulturi antike je fiala ali patera plitva keramična ali kovinska skleda za pitno daritev.
Poglej Romanska arhitektura in Patera
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Romanska arhitektura in Pavia
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Romanska arhitektura in Pediment
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Poglej Romanska arhitektura in Piano nobile
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Romanska arhitektura in Pilaster
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Romanska arhitektura in Pireneji
Poševni stolp v Pisi
Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi (Torre di Pisa), je samostoječi zvonik (campanile) stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi, ki stoji na Piazza del Duomo (Stolničnem trgu), tudi Piazza dei Miracoli na severnem delu starega mestnega jedra.
Poglej Romanska arhitektura in Poševni stolp v Pisi
Podgradje
Podgradje je oblika poselitve, ki je nastala pod oz.
Poglej Romanska arhitektura in Podgradje
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Romanska arhitektura in Portal
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Romanska arhitektura in Portik
Predalčna lesena gradnja
Schiltach v Črnem gozdu Hiša svete Marije v Elyju, Anglija Shakespearjeva rojstna hiša, Stratford-upon-Avon Predalčna lesena gradnja (nemško fachwerkhaus, v Švici riegelhaus) je najbolj znana v Nemčiji, Franciji in Angliji.
Poglej Romanska arhitektura in Predalčna lesena gradnja
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Romanska arhitektura in Prezbiterij
Prsobran
Prsobran v obrambni arhitekturi, kot je tista pri mestnem obzidju ali gradovih, je parapet (tj. obrambni nizek zid prsne in nadzidek višine glave), v katerem se v presledkih pojavijo pravokotne vrzeli ali vdolbine, ki so omogočale streljanje puščic ali drugih izstrelkov v obrambi.
Poglej Romanska arhitektura in Prsobran
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Romanska arhitektura in Refektorij
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Romanska arhitektura in Reformacija
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Romanska arhitektura in Rekonkvista
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Poglej Romanska arhitektura in Relikvija
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Romanska arhitektura in Ren
Rochestrski grad
Rochestrski grad so ruševine gradu na obrežju reke Medway v Rochestru v Kentu v Veliki Britaniji.
Poglej Romanska arhitektura in Rochestrski grad
Rozeta (arhitektura)
Zunanjost rozete na Stolnici v Strasbourgu Notranjost rozete na stolnici v Strasbourgu Arhitekturna risba rozete na stolnici v Strasbourgu, Francija Okno rozeta (tudi Katarinino okno) se pogosto uporablja kot splošen izraz za okroglo okno, vendar se uporablja zlasti za tista, ki so v cerkvah zgrajenih v gotskem slogu in so razdeljena na segmente s kamnitimi okenskimi križi in krogovičjem.
Poglej Romanska arhitektura in Rozeta (arhitektura)
Samostan sv. Petra, Moissac
Samostan svetega Petra je bil benediktinski in klinijski samostan v Moissacu, departma Tarn-et-Garonne v jugozahodni Franciji.
Poglej Romanska arhitektura in Samostan sv. Petra, Moissac
San Gimignano
San Gimignano je majhno obzidano srednjeveško mestece (z okoli 8.000 prebivalci) v pokrajini Siena v Toskani v Italiji.
Poglej Romanska arhitektura in San Gimignano
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Romanska arhitektura in Santiago de Compostela
Schwäbisch Hall
Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.
Poglej Romanska arhitektura in Schwäbisch Hall
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Romanska arhitektura in Siena
Sklepnik
Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.
Poglej Romanska arhitektura in Sklepnik
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Romanska arhitektura in Skriptorij
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Romanska arhitektura in Slavolok
Slop
Slop je pokončen podporni element v arhitekturi in je, drugače od okroglega stebra, pravokotnega prereza.
Poglej Romanska arhitektura in Slop
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Romanska arhitektura in Speyer
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Romanska arhitektura in Stara zaveza
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Romanska arhitektura in Staufovci
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Romanska arhitektura in Steber
Stolnica Ely
Stolnica v Elyu (tudi cerkev Svete in nedeljene Trojice) je glavna cerkev škofije Ely v Cambridgeshireu v Angliji in je sedež škofije in volilnega škofa, škofije Huntingdon.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica Ely
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv. Fronta, Périgueux
Stolnica sv.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica sv. Fronta, Périgueux
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica svetega Marka, Benetke
Stolnica v Lincolnu, Anglija
Stolnica v Lincolnu (polno ime Stolnica cerkev Blažene Device Marije v Lincolnu, včasih Marijina stolnica) je stolnica v Lincolnu v Angliji in je sedež škofa Lincolna v Anglikanski cerkvi.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica v Lincolnu, Anglija
Stolnica v Parmi
Stolnica v Parmi ali Stolnica Marije Vnebovzete (italijansko Duomo di Parma, Cattedrale di Santa Maria Assunta) je rimskokatoliška stolnica v Parmi v italijanski deželi Emiliji - Romanji, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica v Parmi
Stolnica v Pisi
Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica v Pisi
Stolnica v Salisburyju
Stolnica v Salisburyju, uradno znana kot Stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, je anglikanska stolnica v Salisbury v Angliji in eden vodilnih primerov zgodnje angleške arhitekture.
Poglej Romanska arhitektura in Stolnica v Salisburyju
Svetlobno nadstropje
V arhitekturi je svetlobno nadstropje del notranjosti, ki se dviga nad sosednjimi strehami in ima okna, ki v notranjost prepuščajo dnevno svetlobo.
Poglej Romanska arhitektura in Svetlobno nadstropje
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Romanska arhitektura in Sveto rimsko cesarstvo
Templjarji
Templjarski red (lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil najstarejši krščanski duhovniški viteški red, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.
Poglej Romanska arhitektura in Templjarji
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Romanska arhitektura in Timpanon (arhitektura)
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Romanska arhitektura in Toskana
Tour César, Provins
Stolp Tour César, avtor Eugène Viollet-le-Duc Stolp Tour César je donžon iz 12.
Poglej Romanska arhitektura in Tour César, Provins
Triforij
Katedrala v Lincolnu, Anglija, detajl triforija Triforij je plitvo obokana galerija izvedena v debelini notranje stene in stoji nad glavno cerkveno ladjo.
Poglej Romanska arhitektura in Triforij
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Romanska arhitektura in Verona
Vhodno poslopje
Vhodno poslopje ali vhodni stolp, tudi vhodna vrata je v arhitekturni terminologiji zgradba, ki obdaja ali spremlja prehod v grad, dvorec, trdnjavo, mesto in druge objekte (npr. most).
Poglej Romanska arhitektura in Vhodno poslopje
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Romanska arhitektura in Vikingi
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Poglej Romanska arhitektura in Viljem Osvajalec
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Poglej Romanska arhitektura in Vodnjak
Volterra
Volterra je obzidano mesto na hribu v deželi Toskana v Italiji.
Poglej Romanska arhitektura in Volterra
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Poglej Romanska arhitektura in Westminstrska opatija
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Poglej Romanska arhitektura in Westwerk
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Romanska arhitektura in Worms
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Poglej Romanska arhitektura in Zatrep