Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Worms

Index Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 54 odnosi: Aškenazi, Atila, Auxerre, Avstrija, Budišin, Burgundi, Devetletna vojna, Dunajski kongres, Francoska prva republika, Frankfurt ob Majni, Galščina, Gotska arhitektura, Hebrejščina, Heidelberg, Herezija, Huni, Italija, Izrael, Judovsko pokopališče v Wormsu, Junona, Jupiter (mitologija), Karel Veliki, Köln, Kristalna noč, Latinščina, Ludvik XIV. Francoski, Mannheim, Mars (mitologija), Martin Luter, Minerva (božanstvo), Mozela, Navadni deževnik, Nemčija, Palatinat, Parma, Pesem o Nibelungih, Porenje - Pfalška, Prusija, Prvo Francosko cesarstvo, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Ren, Romanska arhitektura, Savoja, Sinagoga, Speyer, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Stolnica svetega Martina, Mainz, Stolnica svetega Petra, Worms, Svobodno cesarsko mesto, Tiberija, ... Razširi indeks (4 več) »

  2. Mesta v Porenju-Pfalškem
  3. Ukinitve leta 1789

Aškenazi

Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi. Aškenazi (hebrejsko אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so judovska etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka.

Poglej Worms in Aškenazi

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Poglej Worms in Atila

Auxerre

Auxerre (antični Autesiodorum) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Yonne.

Poglej Worms in Auxerre

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Worms in Avstrija

Budišin

Budišin (/do 1868 Budissin/) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.

Poglej Worms in Budišin

Burgundi

Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.

Poglej Worms in Burgundi

Devetletna vojna

Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.

Poglej Worms in Devetletna vojna

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Worms in Dunajski kongres

Francoska prva republika

Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.

Poglej Worms in Francoska prva republika

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Worms in Frankfurt ob Majni

Galščina

Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.

Poglej Worms in Galščina

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.

Poglej Worms in Gotska arhitektura

Hebrejščina

Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.

Poglej Worms in Hebrejščina

Heidelberg

Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Worms in Heidelberg

Herezija

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.

Poglej Worms in Herezija

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Worms in Huni

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Worms in Italija

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Worms in Izrael

Judovsko pokopališče v Wormsu

Judovsko pokopališče Sveti Pesek (nem.: Heilige Sand v Wormsu v Nemčiji, je najstarejše ohranjeno in situ judovsko pokopališče v Evropi. Bilo je uporabljano sočasno z gradnjo prve sinagoge v Wormsu (1034). Najstarejši nagrobni kamen izvira iz leta 1058-1059. Pokopališče vsebuje približno dva tisoč grobov.

Poglej Worms in Judovsko pokopališče v Wormsu

Junona

Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.

Poglej Worms in Junona

Jupiter (mitologija)

Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.

Poglej Worms in Jupiter (mitologija)

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Worms in Karel Veliki

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Worms in Köln

Kristalna noč

Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.

Poglej Worms in Kristalna noč

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Worms in Latinščina

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Poglej Worms in Ludvik XIV. Francoski

Mannheim

Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Worms in Mannheim

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Poglej Worms in Mars (mitologija)

Martin Luter

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.

Poglej Worms in Martin Luter

Minerva (božanstvo)

Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.

Poglej Worms in Minerva (božanstvo)

Mozela

Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.

Poglej Worms in Mozela

Navadni deževnik (znanstveno ime Lumbricus terrestris) je pogosta vrsta deževnikov, ki izvira iz Evrope, kasneje pa so jo ljudje raznesli po skoraj vsem svetu.

Poglej Worms in Navadni deževnik

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Worms in Nemčija

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Worms in Palatinat

Parma

Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.

Poglej Worms in Parma

Pesem o Nibelungih

Prva stran rokopis ''Pesem o Nibelungih'' (iz leta okoli 1220 - 1250) Pesem o Nibelungih je največje delo nemške junaške epike.

Poglej Worms in Pesem o Nibelungih

Porenje - Pfalška

Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).

Poglej Worms in Porenje - Pfalška

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Worms in Prusija

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Poglej Worms in Prvo Francosko cesarstvo

Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Worms in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Worms in Ren

Romanska arhitektura

, Oviedo, Španija, leto 848.

Poglej Worms in Romanska arhitektura

Savoja

Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.

Poglej Worms in Savoja

Sinagoga

Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.

Poglej Worms in Sinagoga

Speyer

Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.

Poglej Worms in Speyer

Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer

Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.

Poglej Worms in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer

Stolnica svetega Martina, Mainz

Stolnica v Mainzu ali Stolnica svetega Martina (nem.: Mainzer Dom, Martinsdom ali - uradno - Der Hohe Dom zu Mainz), se nahaja v bližini zgodovinskega centra in peš cone ob mestnem trgu v mestu Mainz, Nemčija.

Poglej Worms in Stolnica svetega Martina, Mainz

Stolnica svetega Petra, Worms

Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.

Poglej Worms in Stolnica svetega Petra, Worms

Svobodno cesarsko mesto

V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.

Poglej Worms in Svobodno cesarsko mesto

Tiberija

Tiberija ponoči Tiberija (hebrejsko, arabsko:, mednarodno tudi Tiberia, Tiberias, Tiberiada) je mesto ob Galilejskem oziroma Tiberijskem jezeru v Izraelu.

Poglej Worms in Tiberija

William Tyndale

William Tyndale, angleški teolog, * 1494, Anglija, † 6. september 1536, Bruselj, Belgija.

Poglej Worms in William Tyndale

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Worms in Združene države Amerike

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Worms in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Zveza najstarejših evropskih mest

Zveza najstarejših evropskih mest je delovna skupina, ki povezuje najstarejša mesta v Evropi.

Poglej Worms in Zveza najstarejših evropskih mest

Glej tudi

Mesta v Porenju-Pfalškem

Ukinitve leta 1789

, William Tyndale, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zveza najstarejših evropskih mest.