Odpri v Google MapsKazalo
100 odnosi: Aachenski mir (1748), Apenini, Apsida, Arhitektura, Arturo Toscanini, Atila, Črnosrajčniki, Bizantinsko cesarstvo, Bologna, Bourboni, Brazilska ekspedicijska sila, Bronasta doba, Cerkev sv. Janeza Evangelista, Parma, Colorno, Correggio, Cosimo I. Medičejski, Cremona, Diodor Sicilski, Družina Farnese, Družina Sforza, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Emilija - Romanja, Etruščani, Farnesejevo gledališče, Filip Parmski, Filip V. Španski, Forum, Francija, Francoski park, Frankovsko cesarstvo, Friderik II. Hohenstaufen, Gaj Avgust Oktavijan, Galci, Giuseppe Verdi, Glasba, Gotska arhitektura, Grad, Gvelfi in gibelini, Hilarij iz Poitiersa, Italija, Italijanske dežele, Kanada, Karel III. Španski, Karel Veliki, Kitajska, Kraljevina Italija, Križni hodnik, Krstilnica v Parmi, ... Razširi indeks (50 več) »
Aachenski mir (1748)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.
Poglej Parma in Aachenski mir (1748)
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Parma in Apenini
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Parma in Apsida
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Parma in Arhitektura
Arturo Toscanini
Arturo Toscanini, italijanski dirigent, * 25. marec 1867, Parma, † 16. januar 1957, New York.
Poglej Parma in Arturo Toscanini
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Parma in Atila
Črnosrajčniki
Črnosrájčniki je vzdevek, ki so ga dobili nacionalistični vojaški oddelki Squadre d'Azione, ustanovljeni v Italiji leta 1919.
Poglej Parma in Črnosrajčniki
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Parma in Bizantinsko cesarstvo
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Parma in Bologna
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Parma in Bourboni
Brazilska ekspedicijska sila
Brazilska ekspedicijska sila (portugalsko: Força Expedicionária Brasileira, angleško: Brazilian Expeditionary Force; kratica BEF/FEB) je bil brazilski kontigent, ki se je boril na strani zahodnih zaveznikov med drugo svetovno vojno.
Poglej Parma in Brazilska ekspedicijska sila
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Parma in Bronasta doba
Cerkev sv. Janeza Evangelista, Parma
Cerkev sv.
Poglej Parma in Cerkev sv. Janeza Evangelista, Parma
Colorno
Colorno je občina v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji, ki je okoli 90 kilometrov severozahodno od Bologne in približno 15 kilometrov severno od Parme.
Poglej Parma in Colorno
Correggio
Antonio Allegri da Correggio, italijanski slikar, * avgust 1489, † 5. marec 1534.
Poglej Parma in Correggio
Cosimo I. Medičejski
Cosimo I. Medičejski, nadvojvoda Toskanski, * 12. junij 1519, Firence, † 21. april 1574, Firence.
Poglej Parma in Cosimo I. Medičejski
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Parma in Cremona
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Parma in Diodor Sicilski
Družina Farnese
Družina Farnese je bila vplivna družina v renesančni Italiji.
Poglej Parma in Družina Farnese
Družina Sforza
Sforza je bila vladajoča družina v renesančni Italiji, s sedežem v Milanu.
Poglej Parma in Družina Sforza
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Parma in Druga svetovna vojna
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Parma in Dunajski kongres
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Parma in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Parma in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Parma in Etruščani
Farnesejevo gledališče
Farnesejevo gledališče (italijansko Teatro Farnese) je baročno gledališče v Parmi v Italiji.
Poglej Parma in Farnesejevo gledališče
Filip Parmski
Filip Parmski, španski princ, vojvoda v Parmi, Piacenzi in Guastalli, * 15. marec 1720, Madrid, † 18. julij 1765, Alessandria.
Poglej Parma in Filip Parmski
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Parma in Filip V. Španski
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Parma in Forum
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Parma in Francija
Francoski park
Francoski park tudi francoski formalni vrt, francosko jardin à la française (dobesedno, 'vrt na francoski način') je slog parka, ki temelji na simetriji razporejeni precej geometrično in se opira na točno začrtane vzorce ter uvaja red v naravo.
Poglej Parma in Francoski park
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Parma in Frankovsko cesarstvo
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Parma in Friderik II. Hohenstaufen
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Parma in Gaj Avgust Oktavijan
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Parma in Galci
Giuseppe Verdi
Giuseppe Fortunino Francesco Verdi, italijanski operni skladatelj, * 10. oktober 1813, Roncole (danes Roncole Verdi) pri Parmi, Italija, † 27. januar 1901, Milano, Italija.
Poglej Parma in Giuseppe Verdi
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Parma in Glasba
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Parma in Gotska arhitektura
Grad
pa tudi.
Poglej Parma in Grad
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Parma in Gvelfi in gibelini
Hilarij iz Poitiersa
Sveti Hilarij iz Poitiersa, francoski škof in svetnik, * 315, Poitiers, † 367, Poitiers.
Poglej Parma in Hilarij iz Poitiersa
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Parma in Italija
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Parma in Italijanske dežele
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Parma in Kanada
Karel III. Španski
Karel III.
Poglej Parma in Karel III. Španski
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Parma in Karel Veliki
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Parma in Kitajska
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Parma in Kraljevina Italija
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Parma in Križni hodnik
Krstilnica v Parmi
Krstilnica v Parmi (italijansko Battistero di Parma) je verska stavba v Parmi v severni Italiji.
Poglej Parma in Krstilnica v Parmi
Lapor
Sicilije Laporovec je vrsta sedimentne kamnine, sive do rumenkaste barve.
Poglej Parma in Lapor
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Parma in Ljubljana
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Parma in Madžarska
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Parma in Milano
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Parma in Milanska vojvodina
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Parma in Modena
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Parma in Napoleon Bonaparte
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Parma in Napoleonske vojne
Narodna galerija, Parma
Narodna galerija v Parmi (italijansko Galleria nazionale di Parma) je umetniška galerija v Parmi v severni Italiji.
Poglej Parma in Narodna galerija, Parma
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Parma in Nekropola
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Parma in Nemčija
Niccolò Paganini
Niccolò Paganini, italijanski violinist, violist, kitarist, dirigent in skladatelj, * 27. oktober 1782, Genova, Genovska republika (v današnji Italiji), † 27. maj 1840, Nica, Julijska monarhija (Francija).
Poglej Parma in Niccolò Paganini
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Parma in Odoaker
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Poglej Parma in Ostrogotsko kraljestvo
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Parma in Padska nižina
Palača Pilotta
Palača Pilotta (Palazzo della Pilotta) je kompleks objektov med Trgom miru (piazzale della Pace) in območjem Lungoparma v zgodovinskem središču mesta Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Parma in Palača Pilotta
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Parma in Papeška država
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Poglej Parma in Papež Pavel III.
Parma (pokrajina)
Pokrajina Parma (v italijanskem izvirniku Provincia di Parma, izg. Provinča di Parma) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Parma in Parma (pokrajina)
Parmigiano Reggiano
Parmezan (italijanskoː Parmigiano Reggiano) je zelo trd italijanski sir za ribanje.
Poglej Parma in Parmigiano Reggiano
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Parma in Pesnik
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Parma in Piacenza
Podeštat
Podeštat, tudi podestat, je bil v srednjem veku v državah srednje in južne Italije inštitut, urad nosilca najvišje civilne upravne, včasih tudi vojne funkcije.
Poglej Parma in Podeštat
Pršut
Pršút je na vetru sušeno svinjsko, redkeje goveje stegno.
Poglej Parma in Pršut
Protipapež
Protipapež je naziv za cerkvenega dostojantvenika, ki si je prilastil naziv in funkcijo papeža, oziroma se je dal na to mesto izvoliti.
Poglej Parma in Protipapež
Protipapež Honorij II.
Protipapež Honorij II. (Antipapa Honorius Secundus), rojen kot Peter Kadal (Petrus Cadalus ali Cadalous; Pietro Cadalo – s poudarkom na prvem ali na zadnjem zlogu: Càdalo oziroma Cadalò), italijanski rimskokatoliški škof in papež, ki so ga pozneje smatrali za protipapeža; * Sabbion di Cologna Veneta (Verona, Sveto rimsko cesarstvo) okrog 1010, † 1072 Parma Papež je bil od 28.
Poglej Parma in Protipapež Honorij II.
Protipapež Klemen III.
Klemen III., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * 1029 Corregio (Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. september 1100 (Cività Castellana,Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Parma in Protipapež Klemen III.
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Parma in Prvo Francosko cesarstvo
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Parma in Ravena
Reggio Emilia (pokrajina)
Pokrajina Reggio Emilia (v italijanskem izvirniku Provincia di Reggio Emilia) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Parma in Reggio Emilia (pokrajina)
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Parma in Renesansa
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Parma in Rim
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Parma in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Parma in Rimsko cesarstvo
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Parma in Romanje
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Parma in Romanska arhitektura
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Poglej Parma in Sir
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Parma in Slovenija
Srednjeveška komuna
Komuna je posebna vrsta samouprave, ki je nastala v zahodni Evropi v zgodnjem enajstem stoletju vsled prostovoljnega združenja med mestnimi prebivalci.
Poglej Parma in Srednjeveška komuna
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Parma in Srednji vek
Stolnica v Parmi
Stolnica v Parmi ali Stolnica Marije Vnebovzete (italijansko Duomo di Parma, Cattedrale di Santa Maria Assunta) je rimskokatoliška stolnica v Parmi v italijanski deželi Emiliji - Romanji, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Poglej Parma in Stolnica v Parmi
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Parma in Sveto rimsko cesarstvo
Szeged
Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.
Poglej Parma in Szeged
Totila
Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.
Poglej Parma in Totila
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Poglej Parma in Tours
Via Aemilia
Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.
Poglej Parma in Via Aemilia
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Poglej Parma in Via Francigena
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Parma in Worms
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Parma in Zahodno Rimsko cesarstvo
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Parma in Združitev Italije
Prav tako znan kot Parma (Italija).