Hitreje kot brskalnik!
106 odnosi: Alpe, Anglija, Apenini, Arezzo, Arras, Augsburg, Šampanja - Ardeni, Švica, Bar-sur-Aube, Basel, Bavarska, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Besançon, Bologna, Bolzano, Bordeaux, Braunschweig, Bremen, Canterbury, Carrara, Celle, Cerkveni odpustki, Chalon-sur-Saône, Châlons-en-Champagne, Danska, Dolina Aoste, Emilija - Romanja, Firence, Franche-Comté, Francija, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Barbarossa, Genova, Hessen, Innsbruck, Islandija, Jakobova pot, Jeruzalem, Karel Veliki, Krščanstvo, Kulturna pot Sveta Evrope, Lacij, Langobardi, Lombardija, Lozana, Lucca, Lyon, Maastricht, Mainz, Münster, ..., Milanski edikt, Monte Cassino, Most, Nord - Pas-de-Calais, Norveška, Orvieto, Ostia Antica, Padova, Palij, Papež Gregor II., Papež Gregor IX., Papež Nikolaj V., Parma, Pavia, Piacenza, Piemont, Pikardija, Pisa, Pontarlier, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Reims, Religija, Relikvija, Rim, Rimsko cesarstvo, Rokavski preliv, Romanje, Romarska cesta, Rouen, Saint-Maurice, San Gimignano, Santiago de Compostela, Sena, Siena, Speyer, Stade, Strasbourg, Sutri, Sveta dežela, Sveti Bonifacij, Sveti Pavel, Sveti Peter, Sveti sedež, Sveto leto, Tibera, Torino, Toskana, Trento, Turingija, Vatikanska knjižnica, Veliki Sveti Bernard, Vercelli, Via Cassia, Via Imperii, Viterbo, Würzburg. Razširi indeks (56 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Via Francigena in Alpe · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Via Francigena in Anglija · Poglej več »
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Novo!!: Via Francigena in Apenini · Poglej več »
Arezzo
Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani.
Novo!!: Via Francigena in Arezzo · Poglej več »
Arras
Arras (nizozemsko Atrecht) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais.
Novo!!: Via Francigena in Arras · Poglej več »
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Novo!!: Via Francigena in Augsburg · Poglej več »
Šampanja - Ardeni
Šampanja - Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo.
Novo!!: Via Francigena in Šampanja - Ardeni · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Via Francigena in Švica · Poglej več »
Bar-sur-Aube
Bar-sur-Aube je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Aube.
Novo!!: Via Francigena in Bar-sur-Aube · Poglej več »
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.
Novo!!: Via Francigena in Basel · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Via Francigena in Bavarska · Poglej več »
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Novo!!: Via Francigena in Bazilika sv. Petra, Vatikan · Poglej več »
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Novo!!: Via Francigena in Besançon · Poglej več »
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Novo!!: Via Francigena in Bologna · Poglej več »
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Novo!!: Via Francigena in Bolzano · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Via Francigena in Bordeaux · Poglej več »
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Novo!!: Via Francigena in Braunschweig · Poglej več »
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Novo!!: Via Francigena in Bremen · Poglej več »
Canterbury
Canterbury je zgodovinsko angleško stolno mesto, ki leži v središču okrožja City of Canterbury, lokalno okrožje vlade Kenta v Angliji.
Novo!!: Via Francigena in Canterbury · Poglej več »
Carrara
Carrara je mesto in občina v pokrajini Massa-Carrara v Toskani (Italija), znano po belem ali modro-sivem marmorju, ki ga pridobivajo v tamkajšnjih kamnolomih.
Novo!!: Via Francigena in Carrara · Poglej več »
Celle
Celle je mesto in prestolnica okrožja Celle v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Via Francigena in Celle · Poglej več »
Cerkveni odpustki
Cerkveni odpustek iz leta 1925 Odpustek v katolištvu pomeni delno ali popolno odpuščanje časne kazni v vicah za že odpuščene grehe.
Novo!!: Via Francigena in Cerkveni odpustki · Poglej več »
Chalon-sur-Saône
Chalon-sur-Saône je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Saône-et-Loire.
Novo!!: Via Francigena in Chalon-sur-Saône · Poglej več »
Châlons-en-Champagne
Châlons-en-Champagne (do 1998 Châlons-sur-Marne) je glavno mesto in občina severne francoske regije Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Marne.
Novo!!: Via Francigena in Châlons-en-Champagne · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Via Francigena in Danska · Poglej več »
Dolina Aoste
Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.
Novo!!: Via Francigena in Dolina Aoste · Poglej več »
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Via Francigena in Emilija - Romanja · Poglej več »
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Novo!!: Via Francigena in Firence · Poglej več »
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Novo!!: Via Francigena in Franche-Comté · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Via Francigena in Francija · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Via Francigena in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Via Francigena in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Novo!!: Via Francigena in Genova · Poglej več »
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Novo!!: Via Francigena in Hessen · Poglej več »
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Novo!!: Via Francigena in Innsbruck · Poglej več »
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Novo!!: Via Francigena in Islandija · Poglej več »
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Novo!!: Via Francigena in Jakobova pot · Poglej več »
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Novo!!: Via Francigena in Jeruzalem · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Via Francigena in Karel Veliki · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Via Francigena in Krščanstvo · Poglej več »
Kulturna pot Sveta Evrope
Kulturna pot Sveta Evrope, včasih imenovana tudi Evropska kulturna pot, je certifikat, ki ga Svet Evrope podeljuje mrežam, ki promovirajo skupno evropsko kulturo, zgodovino in spomin.
Novo!!: Via Francigena in Kulturna pot Sveta Evrope · Poglej več »
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Via Francigena in Lacij · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Via Francigena in Langobardi · Poglej več »
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Via Francigena in Lombardija · Poglej več »
Lozana
Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).
Novo!!: Via Francigena in Lozana · Poglej več »
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Novo!!: Via Francigena in Lucca · Poglej več »
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Novo!!: Via Francigena in Lyon · Poglej več »
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Novo!!: Via Francigena in Maastricht · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Via Francigena in Mainz · Poglej več »
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Novo!!: Via Francigena in Münster · Poglej več »
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.
Novo!!: Via Francigena in Milanski edikt · Poglej več »
Monte Cassino
Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.
Novo!!: Via Francigena in Monte Cassino · Poglej več »
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Novo!!: Via Francigena in Most · Poglej več »
Nord - Pas-de-Calais
Nord - Pas-de-Calais je bila do leta 2015 najsevernejša francoska regija ob meji z Belgijo.
Novo!!: Via Francigena in Nord - Pas-de-Calais · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Via Francigena in Norveška · Poglej več »
Orvieto
Orvieto je mesto in občina z okoli 20.000 prebivalci v pokrajini Terni v jugozahodni Umbriji v Italiji.
Novo!!: Via Francigena in Orvieto · Poglej več »
Ostia Antica
Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.
Novo!!: Via Francigena in Ostia Antica · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: Via Francigena in Padova · Poglej več »
Palij
Papež Janez Pavel II. s palijem Papež Benedikt XVI. z novim palijem Palij (lat. pallium »plašč, ogrinjalo«) je v katoliški liturgiji ozek trak iz bele volne v obliki grške črke Y, ki ga papeži in nadškofi ter metropoliti nosijo okoli vratu, simbolizira pa Kristusovo križanje.
Novo!!: Via Francigena in Palij · Poglej več »
Papež Gregor II.
Gregor II., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 669 Rim (Bizantinsko cesarstvo † 11. februar 731, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Via Francigena in Papež Gregor II. · Poglej več »
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Novo!!: Via Francigena in Papež Gregor IX. · Poglej več »
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Novo!!: Via Francigena in Papež Nikolaj V. · Poglej več »
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente. Parmski Etruščani so ime prilagodili po Rimljanih, in sicer opisu okroglega ščita, imenovanega parma. Italijanski pesnik Attilio Bertolucci (rojen v zaselku na podeželju) je napisal: "Kot prestolnici bi Parmi pripadala reka, a ker je to majhna prestolnica, ji je bil dodeljen le potok, ki je pogosto suh.".
Novo!!: Via Francigena in Parma · Poglej več »
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Novo!!: Via Francigena in Pavia · Poglej več »
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Novo!!: Via Francigena in Piacenza · Poglej več »
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Via Francigena in Piemont · Poglej več »
Pikardija
Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.
Novo!!: Via Francigena in Pikardija · Poglej več »
Pisa
Brez opisa.
Novo!!: Via Francigena in Pisa · Poglej več »
Pontarlier
Pontarlier je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, podprefektura departmaja Doubs.
Novo!!: Via Francigena in Pontarlier · Poglej več »
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Via Francigena in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo) · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Via Francigena in Reims · Poglej več »
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Novo!!: Via Francigena in Religija · Poglej več »
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Novo!!: Via Francigena in Relikvija · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Via Francigena in Rim · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Via Francigena in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Novo!!: Via Francigena in Rokavski preliv · Poglej več »
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Novo!!: Via Francigena in Romanje · Poglej več »
Romarska cesta
Romarska cesta (tudi romipeta ali romejska cesta) je skupina cest in poti, ki so v povezavi vodile do Rima in drugih večjih božjepotnih krajev, na primer Jeruzalema in Kompostele.
Novo!!: Via Francigena in Romarska cesta · Poglej več »
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Novo!!: Via Francigena in Rouen · Poglej več »
Saint-Maurice
Saint-Maurice je priimek več oseb.
Novo!!: Via Francigena in Saint-Maurice · Poglej več »
San Gimignano
San Gimignano je majhno obzidano srednjeveško mestece (z okoli 8.000 prebivalci) v pokrajini Siena v Toskani v Italiji.
Novo!!: Via Francigena in San Gimignano · Poglej več »
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Novo!!: Via Francigena in Santiago de Compostela · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Via Francigena in Sena · Poglej več »
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Novo!!: Via Francigena in Siena · Poglej več »
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Novo!!: Via Francigena in Speyer · Poglej več »
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Novo!!: Via Francigena in Stade · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Via Francigena in Strasbourg · Poglej več »
Sutri
Sutri je mesto in občina v provinci Viterbo, okoli 50 km oddaljeno od Rima in okoli 30 km južno od Viterba.
Novo!!: Via Francigena in Sutri · Poglej več »
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Novo!!: Via Francigena in Sveta dežela · Poglej več »
Sveti Bonifacij
Bonifacij (675 – 5. junij 754), rojen v Creditonu v anglosaški Angliji, je bil vodilna oseba v anglosaški misiji v germanskih delih Frankovskega cesarstva v osmem stoletju.
Novo!!: Via Francigena in Sveti Bonifacij · Poglej več »
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Novo!!: Via Francigena in Sveti Pavel · Poglej več »
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Novo!!: Via Francigena in Sveti Peter · Poglej več »
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Novo!!: Via Francigena in Sveti sedež · Poglej več »
Sveto leto
Sveto leto (annus sanctus) ali jubilejno leto (hebrejsko שנת קודש - šenat hajobel; annus iubilaeus, anno di giubileo) je posebno jubilejno leto v katoliški Cerkvi, v katerem papež katoliškim vernikom pod določenimi pogoji podeljuje popolni odpustek.
Novo!!: Via Francigena in Sveto leto · Poglej več »
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Novo!!: Via Francigena in Tibera · Poglej več »
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Novo!!: Via Francigena in Torino · Poglej več »
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Via Francigena in Toskana · Poglej več »
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Novo!!: Via Francigena in Trento · Poglej več »
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Novo!!: Via Francigena in Turingija · Poglej več »
Vatikanska knjižnica
Apostolska vatikanska knjižnica je ena od najstarejših in hkrati največjih knjižnic na svetu.
Novo!!: Via Francigena in Vatikanska knjižnica · Poglej več »
Veliki Sveti Bernard
Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.
Novo!!: Via Francigena in Veliki Sveti Bernard · Poglej več »
Vercelli
Vercelli (Vërsèj v piemontščini) je mesto in občina s približno 47.000 prebivalci v pokrajini Vercelli, Piemont, Italija.
Novo!!: Via Francigena in Vercelli · Poglej več »
Via Cassia
Via Cassia je bila pomembna rimska cesta, ki se je odcepila iz Via Flaminia v bližini Milvijskega mostu v neposredni bližini Rima in potekala nedaleč od Veji prečkala Etrurijo.
Novo!!: Via Francigena in Via Cassia · Poglej več »
Via Imperii
Via Imperii (cesarska cesta) je bila ena najpomembnejših cest v razredu cest, znanih skupaj kot cesarske ceste (Reichsstraßen) Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Via Francigena in Via Imperii · Poglej več »
Viterbo
Viterbo je mesto z okoli 70.000 prebivalci v Laciju in upravno središče istoimenske pokrajine v srednji Italiji ter sedež Univerze Tuscia (UNITUS).
Novo!!: Via Francigena in Viterbo · Poglej več »
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Via Francigena in Würzburg · Poglej več »
