Odpri v Google MapsKazalo
106 odnosi: Abruci, Antični Rim, Apenini, Aristokracija, Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim, Cerveteri, Dolina, Domača koza, Domača ovca, Domači konj, Domači prašič, Ekvi, Elektrarna, Etruščani, Frosinone (pokrajina), Gaj Avgust Oktavijan, Gora, Gospodarstvo, Govedo, Gozdarstvo, Grič, Industrija, Investiturni boj, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Italijanske občine, Izvir, Jug, Kampanija, Kmetijstvo, Kolonizacija na Slovenskem, Kras, Kratersko jezero, Krompir, Latina (pokrajina), Latinci, Marke, Mineralna voda, Močvirje, Molize, Monte Cassino, Nadmorska višina, Ognjenik, Oljka, Osel, Padavine, Papež, Papež Leon X., ... Razširi indeks (56 več) »
- Dežele Italije
Abruci
Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Lacij in Abruci
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Lacij in Antični Rim
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Lacij in Apenini
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Lacij in Aristokracija
Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim
Papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja je ena od štirih glavnih bazilik v Rimu, Italija.
Poglej Lacij in Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim
Cerveteri
Cerveteri (italijanski) je mesto in občina severnega Lacija v metropolitanskem mestu Rim.
Poglej Lacij in Cerveteri
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Lacij in Dolina
Domača koza
Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.
Poglej Lacij in Domača koza
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Lacij in Domača ovca
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Lacij in Domači konj
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Poglej Lacij in Domači prašič
Ekvi
Položaj Ekvov v osrednji Italiji v 5. stoletju pr. n. št. Ekvi (latinsko, starogrško in) so bili italsko pleme, ki je živelo v Apeninih vzhodno od Lacija v osrednji Italiji.
Poglej Lacij in Ekvi
Elektrarna
odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.
Poglej Lacij in Elektrarna
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Lacij in Etruščani
Frosinone (pokrajina)
Pokrajina Frosinone (v italijanskem izvirniku Provincia di Frosinone, izg. Provinča di Frozinone) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej Lacij in Frosinone (pokrajina)
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Lacij in Gaj Avgust Oktavijan
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Lacij in Gora
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Lacij in Gospodarstvo
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Poglej Lacij in Govedo
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Lacij in Gozdarstvo
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Poglej Lacij in Grič
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Lacij in Industrija
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Lacij in Investiturni boj
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Lacij in Istituto Nazionale di Statistica
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Lacij in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Lacij in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Lacij in Italijanske dežele
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Poglej Lacij in Italijanske občine
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Lacij in Izvir
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Lacij in Jug
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Lacij in Kampanija
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Lacij in Kmetijstvo
Kolonizacija na Slovenskem
Kolonizacijo na slovenskem uvrščamo v obdobje srednjega veka.
Poglej Lacij in Kolonizacija na Slovenskem
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Lacij in Kras
Kratersko jezero
Kratersko jezero Nemrut v Turčiji Krátersko jézero je jezero, ki nastane v ognjeniških kalderah ali v kraterjih, ko je ognjenik nekaj časa nedejaven.
Poglej Lacij in Kratersko jezero
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Lacij in Krompir
Latina (pokrajina)
Pokrajina Latina (v italijanskem izvirniku Provincia di Latina, izg. Provinča di Latina) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej Lacij in Latina (pokrajina)
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Lacij in Latinci
Marke
Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Lacij in Marke
Mineralna voda
Mineralna voda oziroma slatina je voda iz mineralnega izvira.
Poglej Lacij in Mineralna voda
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Lacij in Močvirje
Molize
Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Lacij in Molize
Monte Cassino
Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.
Poglej Lacij in Monte Cassino
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Lacij in Nadmorska višina
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Lacij in Ognjenik
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Lacij in Oljka
Osel
Ôsel (znanstveno ime Equus africanus asinus) je udomačena žival iz družine konjev (Equidae).
Poglej Lacij in Osel
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Lacij in Padavine
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Lacij in Papež
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Poglej Lacij in Papež Leon X.
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Lacij in Papež Pavel II.
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Lacij in Pleme
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Lacij in Podnebje
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Lacij in Pokrajine Italije
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Lacij in Poletje
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Lacij in Politika
Pontinsko otočje
Pontinsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Ponziane ali Isole Pontine), je skupina šestih otokov v Tirenskem morju, med katerimi je daleč največji otok Ponza, ki ležijo zahodno od mesta Gaeta.
Poglej Lacij in Pontinsko otočje
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Lacij in Prazgodovina
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Lacij in Ravnina
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Lacij in Reka
Rieti (pokrajina)
Pokrajina Rieti (v italijanskem izvirniku Provincia di Rieti, izg. Provinča di Rijeti) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej Lacij in Rieti (pokrajina)
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Lacij in Rim
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Lacij in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Lacij in Rimsko cesarstvo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Lacij in Rimskokatoliška cerkev
Roma (pokrajina)
Pokrajina Roma (v italijanskem izvirniku Provincia di Roma, izg. Provinča di Roma) je bila do leta 2015 ena od petih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Lacij.
Poglej Lacij in Roma (pokrajina)
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Lacij in Romeji
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Lacij in Sabinci
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Poglej Lacij in Samniti
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Lacij in Samostan
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Lacij in Sever
Sladkorna pesa
Sladkorna pesa je kmetijska rastlina z veliko vsebnostjo saharoze v korenu, zaradi česar se komercialno goji za pridobivanje sladkorja.
Poglej Lacij in Sladkorna pesa
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Lacij in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Lacij in Srednjeevropski poletni čas
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Lacij in Stoletje
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Lacij in Suša
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Lacij in Sveti sedež
Tarkvinija
Tarkvinija (italijansko Tarquinia), nekdanji Corneto, je staro mesto v pokrajini Viterbo, v Laciju v Italiji, znano predvsem zaradi poslikanih etruščanskih grobnic v nekropolah ali pokopališčih, ki so na seznamu Unesco-ve svetovne dediščine.
Poglej Lacij in Tarkvinija
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Lacij in Temperatura
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Lacij in Tirensko morje
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Lacij in Toskana
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Lacij in Turizem
Umbrija
Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Lacij in Umbrija
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Lacij in Unescova svetovna dediščina
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Lacij in Vatikan
Vila d'Este
Villa d'Este je vila iz 16.
Poglej Lacij in Vila d'Este
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Lacij in Vino
Vinogradništvo
Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.
Poglej Lacij in Vinogradništvo
Viterbo (pokrajina)
Pokrajina Viterbo (v italijanskem izvirniku Provincia di Viterbo, izg. Provinča di Viterbo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej Lacij in Viterbo (pokrajina)
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Lacij in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Lacij in Zahod
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Lacij in Združitev Italije
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Lacij in Zgodovina
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Lacij in Zima
1. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1.
Poglej Lacij in 1. stoletje
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Lacij in 13. stoletje
1464
1464 (MCDLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Lacij in 1464
1471
1471 (MCDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Lacij in 1471
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Lacij in 16. stoletje
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Lacij in 1871
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Lacij in 1932
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Lacij in 20. stoletje
431 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. - 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. 410. pr. n. št.
Poglej Lacij in 431 pr. n. št.
476
476 (CDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Lacij in 476
5. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5.
Poglej Lacij in 5. stoletje pr. n. št.
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Lacij in 6. stoletje