Kazalo
18 odnosi: Apeninski polotok, Druga punska vojna, Galci, Hanibal, Jadransko morje, Judeja (rimska provinca), Latinščina, Oskijščina, Papež Feliks IV., Poncij Pilat, Rimska provinca, Rimska republika, Sabinci, Samnitske vojne, Sicilija, Strabon, Sula, Tirensko morje.
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Samniti in Apeninski polotok
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Samniti in Druga punska vojna
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Samniti in Galci
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Samniti in Hanibal
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Samniti in Jadransko morje
Judeja (rimska provinca)
Judeja (hebrejsko:, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško:, latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej Samniti in Judeja (rimska provinca)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Samniti in Latinščina
Oskijščina
Oskijščina je izumrl jezik antične Italije.
Poglej Samniti in Oskijščina
Papež Feliks IV.
Feliks IV.
Poglej Samniti in Papež Feliks IV.
Poncij Pilat
''Ecce Homo'' (Glejte, človek!), Poncij pilat pokaže Jezusa množici, Antonio Ciseri. Poncij Pilat je bil rimski guverner Judeje.
Poglej Samniti in Poncij Pilat
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Samniti in Rimska provinca
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Samniti in Rimska republika
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Samniti in Sabinci
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Samniti in Samnitske vojne
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Samniti in Sicilija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Samniti in Strabon
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Samniti in Sula
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Samniti in Tirensko morje