Odpri v Google MapsKazalo
60 odnosi: Abruci, Apeninski polotok, Apnenec, Arezzo, Assisi, Bari, Bazilikata, Biom, Bologna, Carrara, Ekoton, Emilija - Romanja, Etruščani, Evropska unija, Firence, Genovski zaliv, Gozd, Granit, Italija, Jadransko morje, Kalabrija, Kampanija, Korzika, Lacij, Ledenik, Ligurija, Ligurske Alpe, Ligursko morje, Mark, Marmor, Mezozoik, Miocen, Monte Amiata, Morena, Nacionalna znanstvena fundacija, Neapelj, Neogen, Orogeneza, Pad, Padska nižina, Parma, Pešpot, Pliocen, Predor, Predor Simplon, Rim, Rimini, San Marino, Sardinija, Sedimentne kamnine, ... Razširi indeks (10 več) »
- Gorovja v Italiji
Abruci
Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Abruci
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Apenini in Apeninski polotok
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Apenini in Apnenec
Arezzo
Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani.
Poglej Apenini in Arezzo
Assisi
Assisi (iz latinščine: Asisium) je mesto in občina v Italiji z 28.000 prebivalci v pokrajini Perugia v deželi Umbrija, na zahodnem delu Monte Subasia, Apenini.
Poglej Apenini in Assisi
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Apenini in Bari
Bazilikata
Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Bazilikata
Biom
Biom je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.
Poglej Apenini in Biom
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Apenini in Bologna
Carrara
Carrara je mesto in občina v pokrajini Massa-Carrara v Toskani (Italija), znano po belem ali modro-sivem marmorju, ki ga pridobivajo v tamkajšnjih kamnolomih.
Poglej Apenini in Carrara
Ekoton
Trstičja so pogosta vrsta ekotona na obrežju jezer Ekoton je območje na meji med dvema ali več različnimi ekosistemi, ki je lahko razmeroma dolgo, a je ožje od stikajočih se ekosistemov.
Poglej Apenini in Ekoton
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Apenini in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Apenini in Etruščani
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Apenini in Evropska unija
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Apenini in Firence
Genovski zaliv
Zemljevid Genovskega zaliva Genovski zaliv (italijansko: Golfo di Genova) je nejsevernejši del Ligurskega morja, ki se razprostira ob obali Ligurije od Imperie na zahodu do La Spezie na vzhodu.
Poglej Apenini in Genovski zaliv
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Apenini in Gozd
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Apenini in Granit
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Apenini in Italija
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Apenini in Jadransko morje
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Apenini in Kalabrija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Kampanija
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Apenini in Korzika
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Lacij
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Apenini in Ledenik
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Ligurija
Ligurske Alpe
Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.
Poglej Apenini in Ligurske Alpe
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Apenini in Ligursko morje
Mark
Mark je moško osebno ime.
Poglej Apenini in Mark
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Apenini in Marmor
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Apenini in Mezozoik
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Apenini in Miocen
Monte Amiata
Monte Amiata je največja vulkanska kupola v kompleksu Amiata, ki se nahaja približno 20 km severozahodno od Bolsenskega jezera v južni Italiji v Toskani.
Poglej Apenini in Monte Amiata
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Apenini in Morena
Nacionalna znanstvena fundacija
Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.
Poglej Apenini in Nacionalna znanstvena fundacija
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Apenini in Neapelj
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Apenini in Neogen
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Apenini in Orogeneza
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Apenini in Pad
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Apenini in Padska nižina
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Apenini in Parma
Pešpot
Pešpot ob Kamniški Bistrici Pešpot je del utrjene ali neutrjene prometne ali neprometne površine, prvenstveno namenjena hoji.
Poglej Apenini in Pešpot
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Apenini in Pliocen
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Apenini in Predor
Predor Simplon
Predor Simplon je skoraj 20 kilometrski, dvocevni, dvotirni železniški predor med Švico in Italijo.
Poglej Apenini in Predor Simplon
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Apenini in Rim
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Apenini in Rimini
San Marino
Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.
Poglej Apenini in San Marino
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Apenini in Sardinija
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Apenini in Sedimentne kamnine
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Apenini in Sicilija
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Apenini in Starorimska civilizacija
Subdukcija
Subdukcija ali podrivanje je geološki proces, ki poteka na konvergentnih mejah tektonskih plošč, kjer se ena plošča podriva pod drugo in je prisiljena ali potopljena zaradi gravitacije v Zemljin plašč.
Poglej Apenini in Subdukcija
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Apenini in Tektonika plošč
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Apenini in Tibera
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Apenini in Tirensko morje
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Toskana
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Apenini in Trst
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Apenini in Via Flaminia
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Apenini in Zemeljski plaz