Odpri v Google MapsKazalo
96 odnosi: Alpidska orogeneza, Alpska krešica, Alpski botanični vrt Juliana, Ann Radcliffe, Apeninski polotok, Apulija, Arno (reka), Assisi, Benevento (pokrajina), Bernard Montgomery, Bitka za Monte Cassino, Blatni vulkani v občini Berca, Bologna, Cisalpska Galija, Ekvi, Emilija - Romanja, Etruščani, Etrurija, Frančišek Asiški, Francesco Guccini, Francesco Maria Grimaldi, Frosinone (pokrajina), Gariljanska bitka (915), Geografija Evrope, Geografija Italije, Gora križev, Gubbio, Henrik IV. Nemški, Himalaja, Italija, Italijanski ognjeniki, Italijansko odporniško gibanje, Kalabrija, Kampanija, Katoliška dežela Abruci-Molize, Kras v Evropi, L'Aquila, Lacij, Levi (ljudstvo), Liguri, Ligurija, Ligurska republika, Ligurske Alpe, Lombardija, Loreto, Marke, Marmor cipollino, Matilda Toskanska, Mestni arheološki muzej, Bologna, Metropolitansko mesto Bologna, ... Razširi indeks (46 več) »
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Apenini in Alpidska orogeneza
Alpska krešica
Alpska krešica (znanstveno ime Hornungia alpina) je alpska rastlina iz družine križnic.
Poglej Apenini in Alpska krešica
Alpski botanični vrt Juliana
Alpski botanični vrt Juliana v Trenti je leta 1926 ustanovil Albert Bois de Chesne (1871-1953) ob vznožju Kukle.
Poglej Apenini in Alpski botanični vrt Juliana
Ann Radcliffe
Ann Radcliffe (rojena kot Ann Ward), angleška pisateljica, * 9. julij 1764, London, † 7. februar 1823, London.
Poglej Apenini in Ann Radcliffe
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Apenini in Apeninski polotok
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Apulija
Arno (reka)
Arno je reka v italijanski deželi Toskana v Italiji.
Poglej Apenini in Arno (reka)
Assisi
Assisi (iz latinščine: Asisium) je mesto in občina v Italiji z 28.000 prebivalci v pokrajini Perugia v deželi Umbrija, na zahodnem delu Monte Subasia, Apenini.
Poglej Apenini in Assisi
Benevento (pokrajina)
Pokrajina Benevento (v italijanskem izvirniku Provincia di Benevento) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Apenini in Benevento (pokrajina)
Bernard Montgomery
Bernard Law Montgomery, *17. november 1887, Kennington, Združeno kraljestvo, † 24. marec 1976, Alton.
Poglej Apenini in Bernard Montgomery
Bitka za Monte Cassino
Na teheranski konferenci (28. november - 1. december 1943) so se zavezniki odločili, da bodo v Italiji izvajali le vojaške akcije skromnega pomena.
Poglej Apenini in Bitka za Monte Cassino
Blatni vulkani v občini Berca
Blatni vulkani v občini Berca (Vulcanii Noroioși de la Pâclele Mici) so v geološkem in botaničnem rezervatu v občini Scorțoasa pri občini Berca v okrožju Buzău v Romuniji.
Poglej Apenini in Blatni vulkani v občini Berca
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Apenini in Bologna
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Apenini in Cisalpska Galija
Ekvi
Položaj Ekvov v osrednji Italiji v 5. stoletju pr. n. št. Ekvi (latinsko, starogrško in) so bili italsko pleme, ki je živelo v Apeninih vzhodno od Lacija v osrednji Italiji.
Poglej Apenini in Ekvi
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Apenini in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Apenini in Etruščani
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Apenini in Etrurija
Frančišek Asiški
Frančišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski frančiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik; * 1181 ali 1182, Assisi (Umbrija, Italija), † 3. oktober 1226.
Poglej Apenini in Frančišek Asiški
Francesco Guccini
Francesco Guccini, italijanski kantavtor, * 14. junij 1940, Modena.
Poglej Apenini in Francesco Guccini
Francesco Maria Grimaldi
Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.
Poglej Apenini in Francesco Maria Grimaldi
Frosinone (pokrajina)
Pokrajina Frosinone (v italijanskem izvirniku Provincia di Frosinone, izg. Provinča di Frozinone) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej Apenini in Frosinone (pokrajina)
Gariljanska bitka (915)
Gariljanska bitka 915 se je odvijala od junija do avgusta 915 med Papeško državo ter zavezniško krščansko-križarsko vojsko in muslimanskimi Saraceni in je zadnji od večjih spopadov med kristjani in Saraceni na tlu Italije v zgodnjem srednjem veku.
Poglej Apenini in Gariljanska bitka (915)
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Apenini in Geografija Evrope
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Poglej Apenini in Geografija Italije
Gora križev
Gora križev (litovsko Kryžių kalnas) je romarsko središče približno 12 km severno od mesta Šiauliai na severu Litve.
Poglej Apenini in Gora križev
Gubbio
Gubbio je mesto in občina z več kot 30.000 prebivalci v skrajnem severovzhodnem delu italijanske pokrajine Perugia v Umbriji.
Poglej Apenini in Gubbio
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Apenini in Henrik IV. Nemški
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Apenini in Himalaja
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Apenini in Italija
Italijanski ognjeniki
Italijanski ognjeniki so razporejeni po južni polovici Apeninskega polotoka, v Tirenskem morju in na Siciliji.
Poglej Apenini in Italijanski ognjeniki
Italijansko odporniško gibanje
Italijansko odporniško gibanje je bilo politično in vojaško ilegalno delovanje proti fašizmu, ki se je po kapitulaciji Kraljevine Italije septembra 1943 razvilo vzdolž vsega Apeninskega polotoka.
Poglej Apenini in Italijansko odporniško gibanje
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Apenini in Kalabrija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Kampanija
Katoliška dežela Abruci-Molize
Katoliška dežela Abruci-Molize je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Abruci-Molize (Regione Abbruzzo Molise).
Poglej Apenini in Katoliška dežela Abruci-Molize
Kras v Evropi
Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.
Poglej Apenini in Kras v Evropi
L'Aquila
L'Aquila (pomeni »Orel«) je mesto v osrednji Italiji in je istočasno glavno mesto dežele Abruci kot Province L'Aquila.
Poglej Apenini in L'Aquila
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Lacij
Levi (ljudstvo)
Levi (latinsko) so bili ligursko ljudstvoLivius.
Poglej Apenini in Levi (ljudstvo)
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Apenini in Liguri
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Ligurija
Ligurska republika
Ligurska republika je bila kratkotrajna francoska sestrska republika osnovana 4.
Poglej Apenini in Ligurska republika
Ligurske Alpe
Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.
Poglej Apenini in Ligurske Alpe
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Lombardija
Loreto
Loreto (italijansko) je hribovsko mesto in občina v italijanski deželi Marke, v pokrajini Ancona.
Poglej Apenini in Loreto
Marke
Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Marke
Marmor cipollino
Vzorec marmorja cipollino iz stebra Maksencijeve bazilike, Rimski forum, Rim. Karistijski marmor ali marmor cipollino je dobil ime v dobi renesanse po čebuli (italijansko: cipolla), današnje ime pa ustreza latinskemu imenu marmor carystium ali marmor iz Karystosa in tudi marmor styrum.
Poglej Apenini in Marmor cipollino
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Apenini in Matilda Toskanska
Mestni arheološki muzej, Bologna
Mestni arheološki muzej v Bologni (italijansko Museo Civico Archeologico di Bologna) je v Palači Galvani na ulici Arhigimnazije (via dell'Archiginnasio) 2, Bologna, Italija.
Poglej Apenini in Mestni arheološki muzej, Bologna
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Apenini in Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Firence
Metropolitansko mesto Firence (italijansko Città Metropolitana di Firenze) je metropolitansko mesto v deželi Toskana v Italiji.
Poglej Apenini in Metropolitansko mesto Firence
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Apenini in Modena
Molize
Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Molize
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Apenini in Neapeljsko kraljestvo
Nemške obrambne linije v Italiji
Med drugo svetovno vojno je Nemčija pripravila vrsto obrambnih linij preko vsega Apeninskega polotoka, v predvidevanju možnosti zavezniške invazije na Italijo, ki se je kasneje tudi zgodila.
Poglej Apenini in Nemške obrambne linije v Italiji
Operacija Hrast
Mussolini odhaja iz hotela, v katerem je bil ujetnik. Operacija Hrast je bila nemška reševalna operacija med drugo svetovno vojno, v kateri je skupina nemških padalcev pod poveljstvom Otta Skorzenyja z gore Gran Sasso rešila italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija.
Poglej Apenini in Operacija Hrast
Osma armada (Združeno kraljestvo)
8.
Poglej Apenini in Osma armada (Združeno kraljestvo)
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Apenini in Pad
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Apenini in Padska nižina
Pagus
Burgundski ''pagi'' v 9. stoletju Pagus (latinsko: pāgus), regija ali podregija, naziv, ki je primerljiv s sodobnim francoskim pays in španskim pago.
Poglej Apenini in Pagus
Papež Celestin II.
Celestin II., papež Rimskokatoliške cerkve; * kot Guido di Castello okrog 1085 Città di Castello (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. marec 1144 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Apenini in Papež Celestin II.
Papež Pij XI.
Papež Pij XI. (Papa Pius Undecimus), rojen kot Ambrogio Damiano Achille Ratti, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 31. maj 1857, Desio (Lombardija Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo – danes Italija), † 10.
Poglej Apenini in Papež Pij XI.
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Apenini in Parma
Patrouille des Glaciers
Pričetek tekme leta 2006 Patrouille des Glaciers je mednarodno vojaško-civilno tekmovanje, katerega organizira Švicarska kopenska vojska na vsaki dve leti konec aprila v kantonu Valais (Švica) v Apeninskih alpah.
Poglej Apenini in Patrouille des Glaciers
Pavia (pokrajina)
Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Apenini in Pavia (pokrajina)
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Apenini in Pelazgi
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Poglej Apenini in Perugia
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Apenini in Piacenza
Piceni
Ime Piceni ali Picentini se nanaša na prebivalstvo mesta Picenum, na severnojadranski obalni ravnini antične Italije.
Poglej Apenini in Piceni
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apenini in Piemont
Pistoia (pokrajina)
Pokrajina Pistoia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pistoia, izg. Provinča di Pistoja) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.
Poglej Apenini in Pistoia (pokrajina)
Planinska kavka
Planinska kavka (znanstveno ime Pyrrhócorax gráculus) je evrazijska ptica, dobra jadralka, iz družine vranov (Corvidae).
Poglej Apenini in Planinska kavka
Planinska ločika
Planinska ločika (znanstveno ime Cicerbita alpina) je gorska rastlina iz družine nebinovk.
Poglej Apenini in Planinska ločika
Pokrajina Ascoli Piceno
Pokrajina Ascoli Piceno (v italijanskem izvirniku Provincia di Ascoli Piceno, izg. Provinča di àskoli pičèno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej Apenini in Pokrajina Ascoli Piceno
Pokrajina Fermo
Pokrajina Fermo (v italijanskem izvirniku Provincia di Fermo, izg. Provinča di Fermo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej Apenini in Pokrajina Fermo
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Apenini in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pot bogov
Pót bogôv je pohodniška pot, ki povezuje Bologno in Firence skozi Apenine.
Poglej Apenini in Pot bogov
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Apenini in Predor
Primorske Alpe
Primôrske Alpe je gorovje v jugozahodnih Alpah.
Poglej Apenini in Primorske Alpe
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Apenini in Ravenski eksarhat
Romarska cesta
Romarska cesta (tudi romipeta ali romejska cesta) je skupina cest in poti, ki so v povezavi vodile do Rima in drugih večjih božjepotnih krajev, na primer Jeruzalema in Kompostele.
Poglej Apenini in Romarska cesta
Rubikon
Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji, ki teče od Apeninov po južnem delu dežele Emilija - Romanja in se izliva v Jadransko morje med krajema Rimini in Cesena.
Poglej Apenini in Rubikon
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Apenini in Sabinci
Serravalle
Serravalle je grad in sedež istoimenske občine v San Marinu, ene od najmanjših evropskih držav.
Poglej Apenini in Serravalle
Seznam rimskih akvaduktov
Ta članek navaja antične rimske akvadukte v mestu Rim.
Poglej Apenini in Seznam rimskih akvaduktov
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Apenini in Sicilija (dežela)
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Apenini in Slovenski eksonimi
Spoleto
Spoleto je starodavno mesto v italijanski pokrajini Perugia v deželi Umbrija ob vznožju Apeninov oziroma ob vznožju Monteluca.
Poglej Apenini in Spoleto
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Apenini in Ustanovitev Rima
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Apenini in Velika Bolgarija
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Apenini in Via Flaminia
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Poglej Apenini in Via Francigena
Visokogorje
Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.
Poglej Apenini in Visokogorje
Vulsini
Vulsini, znan tudi kot vulkan Volsini, vulkansko okrožje Vulsini, vulkanski kompleks Vulsini in Vulsinijsko okrožje, je krožno območje magmatskih kamnin v Laciju, Italija, približno 87 km severovzhodno od Rima, ki vsebuje grozd kalder, za katere je znano, da so bili aktivni ognjeniki v novejši geološki in zgodovinski dobi.
Poglej Apenini in Vulsini
Zahodne Alpe
Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.
Poglej Apenini in Zahodne Alpe
Zavezniška invazija na Italijo
Zavezniška invazija na Italijo je del druge svetovne vojne.
Poglej Apenini in Zavezniška invazija na Italijo