Odpri v Google MapsKazalo
93 odnosi: Alpe, Amerika, Apenini, Apeninski polotok, Arabci, Azurna obala, Španski imperij, Črno morje, Bukev, Dolina Aoste, Emilija - Romanja, Evropa, Feničani, Francija, Genova, Genova (pokrajina), Genovska republika, Genovski zaliv, Gorovje, Gospodarstvo, Gozd, Grki, Iberski polotok, Iglavci, Imperia (pokrajina), Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Italijanske občine, Jug, Kartagina (občina), Kelti, Kmetijstvo, Kolonija (geografija), Krščanstvo, Križarske vojne, Kultura, La Spezia (pokrajina), Ladjedelnica, Langobardi, Ligurščina, Liguri, Ligursko morje, Makija, Menton, Molize, Monako, Morfologija (biologija), Napoleon Bonaparte, Neandertalec, ... Razširi indeks (43 več) »
- Dežele Italije
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Ligurija in Alpe
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Ligurija in Amerika
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Ligurija in Apenini
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Ligurija in Apeninski polotok
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Ligurija in Arabci
Azurna obala
Zemljevid Azurne obale in krajev ob njej Azúrna obála (okcitansko Còsta d'Azur; italijansko Costa Azzurra), tudi Riviera je del obale Sredozemskega morja na skrajnem jugovzhodu Francije, ki vključuje tudi ozemlje suverene države Monako.
Poglej Ligurija in Azurna obala
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Ligurija in Španski imperij
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Ligurija in Črno morje
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Ligurija in Bukev
Dolina Aoste
Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.
Poglej Ligurija in Dolina Aoste
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Ligurija in Emilija - Romanja
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ligurija in Evropa
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Ligurija in Feničani
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ligurija in Francija
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Ligurija in Genova
Genova (pokrajina)
Provinca Genova (italijansko Provincia di Genova) je bila provinca v italijanski regiji Ligurija.
Poglej Ligurija in Genova (pokrajina)
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Ligurija in Genovska republika
Genovski zaliv
Zemljevid Genovskega zaliva Genovski zaliv (italijansko: Golfo di Genova) je nejsevernejši del Ligurskega morja, ki se razprostira ob obali Ligurije od Imperie na zahodu do La Spezie na vzhodu.
Poglej Ligurija in Genovski zaliv
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Ligurija in Gorovje
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Ligurija in Gospodarstvo
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Ligurija in Gozd
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ligurija in Grki
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Ligurija in Iberski polotok
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Ligurija in Iglavci
Imperia (pokrajina)
Pokrajina Imperia (v italijanskem izvirniku Provincia di Imperia, izg. Provinča di Impèrja) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Ligurija.
Poglej Ligurija in Imperia (pokrajina)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ligurija in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Ligurija in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Ligurija in Italijanske dežele
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Poglej Ligurija in Italijanske občine
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Ligurija in Jug
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Ligurija in Kartagina (občina)
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Ligurija in Kelti
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Ligurija in Kmetijstvo
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Ligurija in Kolonija (geografija)
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Ligurija in Krščanstvo
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Ligurija in Križarske vojne
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Ligurija in Kultura
La Spezia (pokrajina)
Pokrajina La Spezia (v italijanskem izvirniku Provincia di La Spezia, izg. Provinča di Laspècja) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Ligurija.
Poglej Ligurija in La Spezia (pokrajina)
Ladjedelnica
Ladjedelnica Uljanik v Pulju Ladjedelnica je gospodarski obrat, ki je namenjen gradnji in popravilu vodnih plovil, primarno ladij.
Poglej Ligurija in Ladjedelnica
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Ligurija in Langobardi
Ligurščina
Ligurščina (ligursko ligure ali lengua ligure) je galoitalski jezik, ki se govori v Liguriji v severni Italiji, delih sredozemske obale Francije, Monaku in vaseh Carloforte in Calasetta na Sardiniji.
Poglej Ligurija in Ligurščina
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Ligurija in Liguri
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Ligurija in Ligursko morje
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Poglej Ligurija in Makija
Menton
Mentonska trdnjava, Muzej Jean Cocteau Menton (lokalno narečno tudi Mentan; italijansko Mentone) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Ligurija in Menton
Molize
Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ligurija in Molize
Monako
Kneževina Monako (uradno; tudi samo Monako (Monaco)) je druga najmanjša suverena država na svetu (za Vatikanom) v južni Evropi.
Poglej Ligurija in Monako
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Ligurija in Morfologija (biologija)
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Ligurija in Napoleon Bonaparte
Neandertalec
Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.
Poglej Ligurija in Neandertalec
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Ligurija in Oljka
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Ligurija in Padska nižina
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Ligurija in Pesek
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ligurija in Piemont
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Ligurija in Podnebje
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Ligurija in Pokrajine Italije
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Ligurija in Politika
Porto Venere
Porto Venere (do leta 1991 Portovenere) je mesto in občina na italijanski ligurski obali v pokrajini La Spezia.
Poglej Ligurija in Porto Venere
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Ligurija in Pristanišče
Provansa - Alpe - Azurna obala
Provansa - Alpe - Azurna obala (francosko: Provence-Alpes-Côte d'Azur; okcitansko / provansalsko Provença-Aups-Còsta d'Azur; italijansko Provenza-Alpi-Costa Azzurra; tudi Région Sud) je ena od 18 upravnih regij Francije, skrajno jugovzhodno na celini.
Poglej Ligurija in Provansa - Alpe - Azurna obala
Punske vojne
500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
Poglej Ligurija in Punske vojne
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Ligurija in Romeji
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Ligurija in Sardinija
Savojci
Savojci so pripadniki dinastije Savoia, ki je ena od najstarejših kraljevskih družin v Evropi, saj segajo začetki njene zgodovine v leto 1003.
Poglej Ligurija in Savojci
Savona (pokrajina)
Pokrajina Savona (italijansko Provincia di Savona, izg. Provinča di Savona) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Ligurija.
Poglej Ligurija in Savona (pokrajina)
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Ligurija in Sever
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Ligurija in Sevilja
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Ligurija in Srebro
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Ligurija in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Ligurija in Srednjeevropski poletni čas
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Ligurija in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Ligurija in Sredozemlje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Ligurija in Starorimska civilizacija
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Ligurija in Temperatura
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ligurija in Toskana
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Poglej Ligurija in Trentino - Zgornje Poadižje
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Ligurija in Trgovina
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Ligurija in Turizem
Velesila
Ženevi, Švica, novembra 1985. Velesila ali Supersila je izraz, ki se uporablja za opis države s prevladujočim položajem v mednarodnih odnosih.
Poglej Ligurija in Velesila
Vinograd
Vinograd jeseni Vinograd je nasad vinske trte.
Poglej Ligurija in Vinograd
Volitve
volilno skrinjico Volitve so politični postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj glas, ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno.
Poglej Ligurija in Volitve
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Ligurija in Vrtnica
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Ligurija in Vzhod
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Poglej Ligurija in Vzporednik
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Ligurija in Zahod
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Ligurija in Zemljepisna širina
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Ligurija in Zgodovina
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Ligurija in 13. stoletje
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Ligurija in 14. stoletje
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ligurija in 1797
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ligurija in 1814
2. tisočletje pr. n. št.
2.
Poglej Ligurija in 2. tisočletje pr. n. št.
4. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5. stoletje pr. n. št. | 4.
Poglej Ligurija in 4. stoletje pr. n. št.