Kazalo
113 odnosi: Ajda, Apenini, Avstrijci, Avtomobilska industrija, Benečija, Bologna, Bologna (pokrajina), Bourboni, Burja, Dolina, Ekonomija, Etnična skupina, Evro, Evropa, Ferrara, Ferrara (pokrajina), Fevdalizem, Forlì - Cesena (pokrajina), Francozi, Geologija, Gora, Gospodarstvo, Grič, Gvelfi in gibelini, Hudournik, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Jadransko morje, Ječmen, Jesen, Jug, Kmetijstvo, Konzerviranje živil, Korporacija, Koruza, Langobardi, Ligurija, Lombardija, Marke, Megla, Metropolitansko mesto Bologna, Milano, Modena, Modena (pokrajina), Mokrišče, Navadna konoplja, Oves, Pad, ... Razširi indeks (63 več) »
- Dežele Italije
Ajda
Fagopyrum esculentum Navadna ajda (znanstveno ime Fagopyrum esculentum) je rastlina iz rodu Fagopyrum (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom Polygonum) iz družine Polygonaceae - dresnovk.
Poglej Emilija - Romanja in Ajda
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Emilija - Romanja in Apenini
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Emilija - Romanja in Avstrijci
Avtomobilska industrija
Avtomobilska industrija je industrijska panoga, ki se ukvarja z oblikovanjem, razvojem, proizvodnjo in prodajo motornih vozil.
Poglej Emilija - Romanja in Avtomobilska industrija
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Emilija - Romanja in Benečija
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Emilija - Romanja in Bologna
Bologna (pokrajina)
Pokrajina Bologna (v italijanskem izvirniku Provincia di Bologna, izg. Provinča di Bolonja) je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Bologna (pokrajina)
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Emilija - Romanja in Bourboni
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Emilija - Romanja in Burja
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Emilija - Romanja in Dolina
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Emilija - Romanja in Ekonomija
Etnična skupina
Etnična skupina (tudi etnija) je skupina, ki se po kulturnih potezah, lastnim njenim pripadnikom, razlikuje od drugih skupin.
Poglej Emilija - Romanja in Etnična skupina
Evro
Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.
Poglej Emilija - Romanja in Evro
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Emilija - Romanja in Evropa
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Emilija - Romanja in Ferrara
Ferrara (pokrajina)
Pokrajina Ferrara (v italijanskem izvirniku Provincia di Ferrara, izg. Provinča di Ferrara) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Ferrara (pokrajina)
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Emilija - Romanja in Fevdalizem
Forlì - Cesena (pokrajina)
Pokrajina Forlì-Cesena (provincia di Forlì-Cesena) je pokrajina v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Emilija - Romanja in Forlì - Cesena (pokrajina)
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Emilija - Romanja in Francozi
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Emilija - Romanja in Geologija
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Emilija - Romanja in Gora
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Emilija - Romanja in Gospodarstvo
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Poglej Emilija - Romanja in Grič
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Emilija - Romanja in Gvelfi in gibelini
Hudournik
Save po nalivih decembra 2009 Hudoúrnik (izpeljano iz starinskega izraza za nevihto, huda uraMarko Snoj: Slovenski etimološki slovar, Založba Modrijan, Ljubljana, 2003, ISBN 961-6465-37-6) je potok s strmim padcem in spremenljivo strugo v hribovitem in gorskem svetu, ki se pojavi ali močno okrepi ob močnih padavinah.
Poglej Emilija - Romanja in Hudournik
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Emilija - Romanja in Istituto Nazionale di Statistica
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Emilija - Romanja in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Emilija - Romanja in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Emilija - Romanja in Italijanske dežele
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Emilija - Romanja in Jadransko morje
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Emilija - Romanja in Ječmen
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Emilija - Romanja in Jesen
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Emilija - Romanja in Jug
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Emilija - Romanja in Kmetijstvo
Konzerviranje živil
Konzerviranje živil je več metod in tehnoloških postopkov, ki jih uporabljamo za kratko, srednje ter dolgoročno ohranjanje užitnosti živil.
Poglej Emilija - Romanja in Konzerviranje živil
Korporacija
Korporacija (lat. corpus.
Poglej Emilija - Romanja in Korporacija
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Emilija - Romanja in Koruza
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Emilija - Romanja in Langobardi
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Emilija - Romanja in Ligurija
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Emilija - Romanja in Lombardija
Marke
Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Emilija - Romanja in Marke
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Emilija - Romanja in Megla
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Emilija - Romanja in Metropolitansko mesto Bologna
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Emilija - Romanja in Milano
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Emilija - Romanja in Modena
Modena (pokrajina)
Pokrajina Modena (v italijanskem izvirniku Provincia di Modena, izg. Provinča di Mòdena) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Modena (pokrajina)
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Emilija - Romanja in Mokrišče
Navadna konoplja
Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis.
Poglej Emilija - Romanja in Navadna konoplja
Oves
Ôves (znanstveno ime Avena sativa) je žito, ki se večinoma uporablja za prehrano domačih živali.
Poglej Emilija - Romanja in Oves
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Emilija - Romanja in Pad
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Emilija - Romanja in Padska nižina
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Emilija - Romanja in Papež
Paradižnik
Paradižnik (znanstveno ime Solanum lycopersicum, prej Lycopersicon esculentum) je rastlina iz družine razhudnikovk, zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu.
Poglej Emilija - Romanja in Paradižnik
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Emilija - Romanja in Parma
Parma (pokrajina)
Pokrajina Parma (v italijanskem izvirniku Provincia di Parma, izg. Provinča di Parma) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Parma (pokrajina)
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Emilija - Romanja in Pšenica
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Emilija - Romanja in Piacenza
Piacenza (pokrajina)
Pokrajina Piacenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Piacenza) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Piacenza (pokrajina)
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Emilija - Romanja in Piemont
Plod
Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.
Poglej Emilija - Romanja in Plod
Podjetje
Podjetje (ang. Business) ni pravna oseba in je poslovna enota gospodarske družbe (ang. Corporation), ki pa je pravna oseba (ang. Legal Entity).
Poglej Emilija - Romanja in Podjetje
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Emilija - Romanja in Podnebje
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Emilija - Romanja in Pokrajine Italije
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Emilija - Romanja in Poletje
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Emilija - Romanja in Politika
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Emilija - Romanja in Ravena
Ravena (pokrajina)
Pokrajina Ravena (v italijanskem izvirniku Provincia di Ravenna) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Ravena (pokrajina)
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Emilija - Romanja in Ravnina
Reggio Emilia (pokrajina)
Pokrajina Reggio Emilia (v italijanskem izvirniku Provincia di Reggio Emilia) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Reggio Emilia (pokrajina)
Regija
Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.
Poglej Emilija - Romanja in Regija
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Emilija - Romanja in Reka
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Emilija - Romanja in Riž
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Emilija - Romanja in Rim
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Rimini
Rimini (pokrajina)
Pokrajina Rimini (v italijanskem izvirniku Provincia di Rimini, izg. Provinča di Rìmini) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Emilija - Romanja in Rimini (pokrajina)
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Emilija - Romanja in Rimsko cesarstvo
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Emilija - Romanja in Romeji
San Marino
Republika San Marino, je celinska država v južni Evropi in ena od najmanjših držav na svetu (61 km2), ki jo popolnoma obkroža Italija.
Poglej Emilija - Romanja in San Marino
Savojci
Savojci so pripadniki dinastije Savoia, ki je ena od najstarejših kraljevskih družin v Evropi, saj segajo začetki njene zgodovine v leto 1003.
Poglej Emilija - Romanja in Savojci
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Emilija - Romanja in Sever
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Poglej Emilija - Romanja in Sinjorija
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Poglej Emilija - Romanja in Sir
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Emilija - Romanja in Sladkor
Sladkorna pesa
Sladkorna pesa je kmetijska rastlina z veliko vsebnostjo saharoze v korenu, zaradi česar se komercialno goji za pridobivanje sladkorja.
Poglej Emilija - Romanja in Sladkorna pesa
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Emilija - Romanja in Slovenščina
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Emilija - Romanja in Sneg
Soline
Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.
Poglej Emilija - Romanja in Soline
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Emilija - Romanja in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Emilija - Romanja in Srednjeevropski poletni čas
Srednjeveške komune v Italiji
Srednjeveška komuna je posebna vrsta samouprave, ki se je pojavila v zahodni Evropi v zgodnjem 11. stoletju.
Poglej Emilija - Romanja in Srednjeveške komune v Italiji
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Emilija - Romanja in Starorimska civilizacija
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Emilija - Romanja in Stoletje
Tisočletje
Tisočletje je časovno obdobje, ki traja tisoč let.
Poglej Emilija - Romanja in Tisočletje
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Emilija - Romanja in Toskana
Tovarna
1940-ih; Fort Worth, Teksas Tovarna (iz latinščine fabrica - delavnica preko francoščine fabrique; tudi fabrika) je večji industrijski objekt, ki temelji na serijski ali masovni proizvodnji.
Poglej Emilija - Romanja in Tovarna
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Emilija - Romanja in Ustava
Valli di Comacchio
Zemljevid iz leta 1603 Valli di Comacchio, je laguna v severnem Jadranskem morju, severno od mesta Ravenna.
Poglej Emilija - Romanja in Valli di Comacchio
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Emilija - Romanja in Vatikan
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Poglej Emilija - Romanja in Vinska trta
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Poglej Emilija - Romanja in Vreme
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Emilija - Romanja in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Emilija - Romanja in Zahod
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Emilija - Romanja in Zgodovina
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Emilija - Romanja in Zima
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Emilija - Romanja in 13. stoletje
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Emilija - Romanja in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Emilija - Romanja in 18. stoletje
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Emilija - Romanja in 1860
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Emilija - Romanja in 19. stoletje
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Emilija - Romanja in 1995
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Emilija - Romanja in 2002
538
538 (DXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Emilija - Romanja in 538
751
751 (DCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Emilija - Romanja in 751
Glej tudi
Dežele Italije
Prav tako znan kot Emilia - Romagna, Emilia Romagna, Emilia-Romagna, Emilija - Romanija, Emilija Romanja, Emilija-Romanja, Emilja-Romanja.