Kazalo
44 odnosi: Alfred Lothar Wegener, Antična Grčija, Aristotel, Beseda, Fizika, Fosil, Geodezija, Geofizika, Geološka časovna lestvica, Geolog, Geomorfologija, Georges Cuvier, Grščina, Hipoteza, Inženirska geologija, Kamnina, Kvartar, Leonardo da Vinci, Litosfera, Mikrobiologija, Mineral, Mineralogija, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani, Neptun (mitologija), Paleontologija, Pedologija, Petrologija, Prirodopis, Ruda, Sedimentologija, Seizmologija, Seznam slovenskih geologov, Sol, Speleologija, Stratigrafija, Struktura Zemlje, Tales, Tektonika plošč, Teofrast, Veda, Vede o Zemlji, Zemlja, Znanost, Znanstvenik.
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Poglej Geologija in Alfred Lothar Wegener
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Geologija in Antična Grčija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Geologija in Aristotel
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Geologija in Beseda
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Geologija in Fizika
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Geologija in Fosil
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Geologija in Geodezija
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Geologija in Geofizika
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Geologija in Geološka časovna lestvica
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Geologija in Geolog
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Geologija in Geomorfologija
Georges Cuvier
Baron Georges Léopold Chrétien Frédéric Dagobert Cuvier, francoski naravoslovec in paleontolog, * 23. avgust 1769, Montbéliard (tedaj Mömpelgard, Württemberg, Nemčija), Francija, † 19. avgust 1832, Pariz.
Poglej Geologija in Georges Cuvier
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Geologija in Grščina
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Geologija in Hipoteza
Inženirska geologija
Inženirska geologija se ukvarja z aplikacijo geoloških panog ob gradnji in vzdrževanju objektov in ter preprečevanju in sanaciji naravnih nesreč.
Poglej Geologija in Inženirska geologija
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Geologija in Kamnina
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geologija in Kvartar
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Geologija in Leonardo da Vinci
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Geologija in Litosfera
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Poglej Geologija in Mikrobiologija
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Geologija in Mineral
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Geologija in Mineralogija
Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani
Naravoslovnotehniška fakulteta (kratica NTF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Geologija in Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Geologija in Neptun (mitologija)
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Geologija in Paleontologija
Pedologija
Pedologija ali veda o tleh proučuje tla.
Poglej Geologija in Pedologija
Petrologija
Magmatska kamnina: granit Sedimentna kamnina: dahštajnski apnenec Metamorfna kamnina: marmor Petrologija (iz grškega: πέτρα – skala in λόγος - znanje) je veja geologije, ki preučuje kamnine in pogoje, v katerih so kamnine nastale.
Poglej Geologija in Petrologija
Prirodopis
Prirodopis oz.
Poglej Geologija in Prirodopis
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Geologija in Ruda
Sedimentologija
zajema študij modernih sedimentov kot so pesek, melj in glina, in procese, ki potekajo pred, med in po njihovem odlaganju.
Poglej Geologija in Sedimentologija
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Poglej Geologija in Seizmologija
Seznam slovenskih geologov
Seznam slovenskih geologov.
Poglej Geologija in Seznam slovenskih geologov
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Geologija in Sol
Speleologija
Načrt Kačne jame iz 1896 Speleologija (poljudno tudi jamarstvo), je veda, ki s pomočjo različnih znanstvenih področij preučuje jame in jamska okolja.
Poglej Geologija in Speleologija
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Poglej Geologija in Stratigrafija
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Geologija in Struktura Zemlje
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Geologija in Tales
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Geologija in Tektonika plošč
Teofrast
Teofrast, starogrški filozof in utemeljitelj botanike, * ok.
Poglej Geologija in Teofrast
Veda
Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.
Poglej Geologija in Veda
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Geologija in Vede o Zemlji
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Geologija in Zemlja
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Geologija in Znanost
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Geologija in Znanstvenik