Hitreje kot brskalnik!
76 odnosi: Aluminij, Apnenec, Argon, Astenosfera, Čimboraso, Batimetrija, Bazalt, Celina, Curiejeva temperatura, Dušik, Eksosfera, Ekvador, Ekvator, Elipsa, Geoid, Granit, Hidrosfera, Inge Lehmann, Ion, Ionizacija, Ionosfera, Kalcij, Kalij, Kamnina, Kemijski element, Kisik, Konvekcija, Kristal, Litosfera, Magnetno polje, Magnetosfera, Magnezij, Marijanski jarek, Mezosfera, Mineral, Modrozelene cepljivke, Mohorovičićeva nezveznost, Mount Everest, Natrij, Nikelj, Ocean, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Ortoklaz, Osončje, Ozon, Ozračje, Peridotit, Planet, Planetarna diferenciacija, ..., Potres, Radioaktivnost, Seizmologija, Sferoid, Silicij, Silikat, Skorja (geologija), Sončev veter, Sonce, Stratosfera, Svinec, Tektonika plošč, Tektonska plošča, Titan (element), Topografija, Torij, Troposfera, Ultravijolično valovanje, Uran, Venera, Vesolje, Voda, Vodik, Vodni hlapi, Zemlja, Zemljin plašč. Razširi indeks (26 več) »
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Novo!!: Struktura Zemlje in Aluminij · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Struktura Zemlje in Apnenec · Poglej več »
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Novo!!: Struktura Zemlje in Argon · Poglej več »
Astenosfera
Astenosfêra (grško asthenos.
Novo!!: Struktura Zemlje in Astenosfera · Poglej več »
Čimboraso
Chimboraso Čimboraso (orig. Chimborazo) je najvišja gora Ekvadorja, ki je del Andov z nadmorsko višino 6267 m. Zaradi »izbokline« v Zemljini skorji je 2550 m bolj oddaljena od središča Zemlje kot Mount Everest.
Novo!!: Struktura Zemlje in Čimboraso · Poglej več »
Batimetrija
Podvodni greben v Atlantskem oceanu Sonarno snemanje morskega dna Batimetrija izhaja iz grške besede "bathus"- globina.
Novo!!: Struktura Zemlje in Batimetrija · Poglej več »
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Novo!!: Struktura Zemlje in Bazalt · Poglej več »
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Novo!!: Struktura Zemlje in Celina · Poglej več »
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Novo!!: Struktura Zemlje in Curiejeva temperatura · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Struktura Zemlje in Dušik · Poglej več »
Eksosfera
Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.
Novo!!: Struktura Zemlje in Eksosfera · Poglej več »
Ekvador
Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ekvador · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ekvator · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Struktura Zemlje in Elipsa · Poglej več »
Geoid
Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Geoid · Poglej več »
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Novo!!: Struktura Zemlje in Granit · Poglej več »
Hidrosfera
Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.
Novo!!: Struktura Zemlje in Hidrosfera · Poglej več »
Inge Lehmann
Inge Lehmann, danska seizmologinja in geofizičarka, * 13. maj 1888, København, Danska, † 21. februar 1993, København, Danska.
Novo!!: Struktura Zemlje in Inge Lehmann · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ion · Poglej več »
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ionizacija · Poglej več »
Ionosfera
Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ionosfera · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: Struktura Zemlje in Kalcij · Poglej več »
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Novo!!: Struktura Zemlje in Kalij · Poglej več »
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Kamnina · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Struktura Zemlje in Kemijski element · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Struktura Zemlje in Kisik · Poglej več »
Konvekcija
Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).
Novo!!: Struktura Zemlje in Konvekcija · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Struktura Zemlje in Kristal · Poglej več »
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Novo!!: Struktura Zemlje in Litosfera · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Struktura Zemlje in Magnetno polje · Poglej več »
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Novo!!: Struktura Zemlje in Magnetosfera · Poglej več »
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Novo!!: Struktura Zemlje in Magnezij · Poglej več »
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Novo!!: Struktura Zemlje in Marijanski jarek · Poglej več »
Mezosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Mezosfera (iz grščine mesos - srednja in sphaira - krogla) je plast Zemljinega ozračja, ki se začne nad stratosfero, točneje nad stratopavzo in se konča z mezopavzo, nad katero se razprostira termosfera.
Novo!!: Struktura Zemlje in Mezosfera · Poglej več »
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Mineral · Poglej več »
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Novo!!: Struktura Zemlje in Modrozelene cepljivke · Poglej več »
Mohorovičićeva nezveznost
narodnem parku Gros Morne, Nova Fundlandija, danes na površini Mohorovičićeva nezveznost (tudi Mohorovičićeva diskontinuiteta ali Moho) je mejno območje v notranjosti Zemlje med zemeljsko skorjo in plaščem.
Novo!!: Struktura Zemlje in Mohorovičićeva nezveznost · Poglej več »
Mount Everest
Mount Everest je s 8848,86 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji.
Novo!!: Struktura Zemlje in Mount Everest · Poglej več »
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Novo!!: Struktura Zemlje in Natrij · Poglej več »
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Novo!!: Struktura Zemlje in Nikelj · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ocean · Poglej več »
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ogljikov dioksid · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ognjenik · Poglej več »
Ortoklaz
Ortoklaz, alkalni glinenec, kalijev glinenec ali valencianit je tektosilikatni mineral s kemijsko formulo KAlSi3O8 in pomembna sestavina magmatskih kamnin.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ortoklaz · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Struktura Zemlje in Osončje · Poglej več »
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ozon · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ozračje · Poglej več »
Peridotit
Peridotit ksenolit z veliko vsebnostjo olivina (San Carlos, jugozahodne ZDA) Peridotit je gosta grobo zrnata magmatska kamnina, sestavljena pretežno iz mineralov olivina in piroksena.
Novo!!: Struktura Zemlje in Peridotit · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Struktura Zemlje in Planet · Poglej več »
Planetarna diferenciacija
Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.
Novo!!: Struktura Zemlje in Planetarna diferenciacija · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Struktura Zemlje in Potres · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Struktura Zemlje in Radioaktivnost · Poglej več »
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Novo!!: Struktura Zemlje in Seizmologija · Poglej več »
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Novo!!: Struktura Zemlje in Sferoid · Poglej več »
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Novo!!: Struktura Zemlje in Silicij · Poglej več »
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Silikat · Poglej več »
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Novo!!: Struktura Zemlje in Skorja (geologija) · Poglej več »
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Novo!!: Struktura Zemlje in Sončev veter · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Struktura Zemlje in Sonce · Poglej več »
Stratosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.
Novo!!: Struktura Zemlje in Stratosfera · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Struktura Zemlje in Svinec · Poglej več »
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Novo!!: Struktura Zemlje in Tektonika plošč · Poglej več »
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Novo!!: Struktura Zemlje in Tektonska plošča · Poglej več »
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Novo!!: Struktura Zemlje in Titan (element) · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Struktura Zemlje in Topografija · Poglej več »
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Novo!!: Struktura Zemlje in Torij · Poglej več »
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Novo!!: Struktura Zemlje in Troposfera · Poglej več »
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Ultravijolično valovanje · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: Struktura Zemlje in Uran · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Struktura Zemlje in Venera · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Struktura Zemlje in Vesolje · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Struktura Zemlje in Voda · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Struktura Zemlje in Vodik · Poglej več »
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Novo!!: Struktura Zemlje in Vodni hlapi · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Struktura Zemlje in Zemlja · Poglej več »
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Novo!!: Struktura Zemlje in Zemljin plašč · Poglej več »
