Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Aristotel

Index Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Kazalo

  1. 62 odnosi: Albert Veliki, Aleksander Veliki, Antična Grčija, Aristotelizem, Atene, Avicenna, Baruch Spinoza, Biologija, Demokrit, Dialektika, Dramatika, Edmund Husserl, Empedoklej, Etika, Filozofija, Fizika, Francisco Suárez, Grki, Halkidika, Helenistično obdobje, Heraklit Mračni, Ibn Rušd, Islam, Jacques Maritain, Judovstvo, Kolonija (geografija), Krščanstvo, Latinščina, Logika, Makedonija (regija), Martin Heidegger, Metafizika, Mojzes Majmonid, Naravoslovje, Nikomahova etika, O duši, Ontologija, Otok, Peripatetiki, Platon, Poetika (Aristotel), Politika, Polotok, Psihologija, Ptolemaj, René Descartes, Retorika, Seznam akademskih disciplin, Seznam starogrških filozofov, Slovenska matica, ... Razširi indeks (12 več) »

  2. Aforisti
  3. Filozofi znanosti
  4. Filozofska logika
  5. Rojeni leta 384 pr. n. št.
  6. Starogrški fiziki
  7. Starogrški logiki
  8. Starogrški matematiki
  9. Umrli leta 322 pr. n. št.
  10. Zoologi

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Poglej Aristotel in Albert Veliki

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Aristotel in Aleksander Veliki

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Aristotel in Antična Grčija

Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.

Poglej Aristotel in Aristotelizem

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Aristotel in Atene

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poglej Aristotel in Avicenna

Baruch Spinoza

Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.

Poglej Aristotel in Baruch Spinoza

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Aristotel in Biologija

Demokrit

Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.

Poglej Aristotel in Demokrit

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Aristotel in Dialektika

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Poglej Aristotel in Dramatika

Edmund Husserl

Edmund Husserl (s polnim imenom Edmund Gustav Albrecht Husserl), nemški filozof, * 8. april 1859, Prostějov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 27. april 1938, Freiburg, Nemčija.

Poglej Aristotel in Edmund Husserl

Empedoklej

‎ Empédoklej ali Empédokles, starogrški filozof, * 495 pr. n. št., Akragas, danes Agrigent (Akragant), Sicilija, † 423 pr. n. št., Etna.

Poglej Aristotel in Empedoklej

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Poglej Aristotel in Etika

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Aristotel in Filozofija

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Aristotel in Fizika

Francisco Suárez

Francisco Suárez, španski jezuit, filozof, teolog in pravnik, * 5. januar 1548, Granada, Španija, † 25. september 1617, Lizbona, Portugalska.

Poglej Aristotel in Francisco Suárez

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Aristotel in Grki

Halkidika

Halkidika (grško, Halkidikí) je polotok in upravna enota pokrajine Osrednja Makedonija v severni Grčiji.

Poglej Aristotel in Halkidika

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Aristotel in Helenistično obdobje

Heraklit Mračni

‎ Heraklít Mráčni (starogrško: Hērákleitos hó Ephésios,:- hó Skoteinós) tudi Heraklít Éfeški, starogrški filozof, * 535 pr. n. št., Efez, Anatolija, † 470 pr. n. št., Efez, Anatolija.

Poglej Aristotel in Heraklit Mračni

Ibn Rušd

Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.

Poglej Aristotel in Ibn Rušd

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Aristotel in Islam

Jacques Maritain

Jacques Maritain, francoski filozof in politični mislec, * 18. november 1882, Pariz, Francija, † 28. april 1973, Toulouse, Francija.

Poglej Aristotel in Jacques Maritain

Judovstvo

Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.

Poglej Aristotel in Judovstvo

Kolonija (geografija)

Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.

Poglej Aristotel in Kolonija (geografija)

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Aristotel in Krščanstvo

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Aristotel in Latinščina

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Aristotel in Logika

Makedonija (regija)

Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.

Poglej Aristotel in Makedonija (regija)

Martin Heidegger

Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.

Poglej Aristotel in Martin Heidegger

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Poglej Aristotel in Metafizika

Mojzes Majmonid

Mojzes Majmonid, lat.

Poglej Aristotel in Mojzes Majmonid

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Aristotel in Naravoslovje

Nikomahova etika

Prva stran grško-latinske izdaje ''Nikomahove etike'' iz leta 1566 Nikomahova etika (Ēthikà Nikŏmáhĕia) je najbolj znano in najvplivnejše Aristotelovo delo o etiki.

Poglej Aristotel in Nikomahova etika

O duši

O duši (gr.) je Aristotelovo delo, ki obravnava dušo kot značilnost vsakega živega bitja, poseben poudarek je na človeški duši.

Poglej Aristotel in O duši

Ontologija

Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami.

Poglej Aristotel in Ontologija

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Poglej Aristotel in Otok

Peripatetiki

Peripatétiki (peripatetikós) se v zgodovini imenujejo pripadniki Aristotelove šole.

Poglej Aristotel in Peripatetiki

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Aristotel in Platon

Poetika (Aristotel)

Naslovnica komentirane slovenske izdaje iz 1982. Poetika ali O pesniški umetnosti (gr. Περὶ ποιητικῆς, lat. De Poetica) je spis grškega filozofa Aristotela iz 335 pr.

Poglej Aristotel in Poetika (Aristotel)

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Poglej Aristotel in Politika

Polotok

hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.

Poglej Aristotel in Polotok

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Aristotel in Psihologija

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Aristotel in Ptolemaj

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Aristotel in René Descartes

Retorika

Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.

Poglej Aristotel in Retorika

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Aristotel in Seznam akademskih disciplin

Seznam starogrških filozofov

Seznam starogrških filozofov.

Poglej Aristotel in Seznam starogrških filozofov

Slovenska matica

Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.

Poglej Aristotel in Slovenska matica

Sofistika

Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.

Poglej Aristotel in Sofistika

Sokrat

‎ Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.

Poglej Aristotel in Sokrat

Stagira

Stagira (Stágeira ali Στάγειρος, Stágeiros) je grška vasica, ki leži v slikoviti planoti na polotoku Chalcidice, in stoji ob vznožju hriba Argirolofos.

Poglej Aristotel in Stagira

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Aristotel in Teologija

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Poglej Aristotel in Tomaž Akvinski

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Aristotel in Trakija

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej Aristotel in Umetnost

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Aristotel in Znanost

Zoologija

Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.

Poglej Aristotel in Zoologija

322 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. 300. pr. n. št.

Poglej Aristotel in 322 pr. n. št.

384 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. 360. pr. n. št.

Poglej Aristotel in 384 pr. n. št.

7. marec

7.

Poglej Aristotel in 7. marec

Glej tudi

Aforisti

Filozofi znanosti

Filozofska logika

Rojeni leta 384 pr. n. št.

Starogrški fiziki

Starogrški logiki

Starogrški matematiki

Umrli leta 322 pr. n. št.

Zoologi

, Sofistika, Sokrat, Stagira, Teologija, Tomaž Akvinski, Trakija, Umetnost, Znanost, Zoologija, 322 pr. n. št., 384 pr. n. št., 7. marec.