Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Afriški rog, Anatolija, Antarktični polotok, Apeninski polotok, Arabski polotok, Čukotski polotok, Balkan, Cornwall, Halkidika, Iberski polotok, Indokitajski polotok, Istra, Jukatan, Jutlandija, Kamčatka, Kola (polotok), Kopno, Korejski polotok, Korintski prekop, Krim (polotok), Lošinj, Malajski polotok, Morje, Ocean, Otok, Peloponez, Rt, Sinajski polotok, Skandinavija, Sumatra, Voda.
Afriški rog
Države Afriškega roga Nasinega raketoplana maja 1993. Afriški rog (tudi Somalski polotok) je polotok vzhodne Afrike, ki se razprostira več sto kilometrov v Arabsko morje in leži ob južni strani Adenskega zaliva.
Novo!!: Polotok in Afriški rog · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Polotok in Anatolija · Poglej več »
Antarktični polotok
Antarktični polotok je velik polotok na zahodni Antarktiki, najbolj izstopajoč polotok te celine, ki se razteza od točke na celini nekoliko južneje od Eklundovih otokov do Adamsovega rta v Weddellovem morju, v zračni razdalji približno 1300 km.
Novo!!: Polotok in Antarktični polotok · Poglej več »
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Novo!!: Polotok in Apeninski polotok · Poglej več »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Novo!!: Polotok in Arabski polotok · Poglej več »
Čukotski polotok
Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.
Novo!!: Polotok in Čukotski polotok · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Polotok in Balkan · Poglej več »
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Novo!!: Polotok in Cornwall · Poglej več »
Halkidika
Halkidika (grško, Halkidikí) je polotok in upravna enota pokrajine Osrednja Makedonija v severni Grčiji.
Novo!!: Polotok in Halkidika · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Polotok in Iberski polotok · Poglej več »
Indokitajski polotok
Celinska jugovzhodna Azija, znana tudi kot Indokitajski polotok ali zastarelo Indokina, je celinski del Jugovzhodne Azije.
Novo!!: Polotok in Indokitajski polotok · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Polotok in Istra · Poglej več »
Jukatan
Polotok Jukatan (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina Península de Yucatán) v jugovzhodni Mehiki loči Karibsko morje od Mehiškega zaliva s severno obalo ob Jukatanskem prelivu.
Novo!!: Polotok in Jukatan · Poglej več »
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Novo!!: Polotok in Jutlandija · Poglej več »
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Novo!!: Polotok in Kamčatka · Poglej več »
Kola (polotok)
Kola (Kol'skij poluostrov; laponsko Guoládatnjárga) je polotok na skrajnem severozahodu Rusije, ki ga na severu obliva Barentsovo morje, na vzhodu in jugu pa Belo morje.
Novo!!: Polotok in Kola (polotok) · Poglej več »
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Novo!!: Polotok in Kopno · Poglej več »
Korejski polotok
Korejski polotok je polotok v Vzhodni Aziji.
Novo!!: Polotok in Korejski polotok · Poglej več »
Korintski prekop
Korintski prekop je prekop, ki povezuje Korintski zaliv s Saronskim zalivom oziroma Jonsko morje z Egejskim morjem.
Novo!!: Polotok in Korintski prekop · Poglej več »
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Novo!!: Polotok in Krim (polotok) · Poglej več »
Lošinj
Lošinj (latinsko: Apsorrus, italijansko: Lussino) je hrvaški otok v južnem Kvarnerju.
Novo!!: Polotok in Lošinj · Poglej več »
Malajski polotok
Lega polotoka v jugovzhodni Aziji Malajski polotok (tudi Malaški polotok) je polotok v jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Polotok in Malajski polotok · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Polotok in Morje · Poglej več »
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Novo!!: Polotok in Ocean · Poglej več »
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Novo!!: Polotok in Otok · Poglej več »
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Novo!!: Polotok in Peloponez · Poglej več »
Rt
Rt dobrega upanja Rt je skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka ali otoka.
Novo!!: Polotok in Rt · Poglej več »
Sinajski polotok
Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).
Novo!!: Polotok in Sinajski polotok · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Polotok in Skandinavija · Poglej več »
Sumatra
right Sumatra je otok v zahodni Indoneziji.
Novo!!: Polotok in Sumatra · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Polotok in Voda · Poglej več »
