Kazalo
35 odnosi: Aarhus, Angli, Anglija, Atlantski zid, Baltsko morje, Barje, Beda Častitljivi, Danevirke, Danska, Enciklopedija Britannica, Hans Christian Andersen, Karel Veliki, Karolinško cesarstvo, Kattegat, Kielski prekop, Kimbri, Morena, Nemčija, Polotok, Prekop Eider, Prva svetovna vojna, Ptolemaj, Resava, Sasi, Søren Kierkegaard, Schleswig-Holstein, Severna Evropa, Severna Nemčija, Severno morje, Sipina, Skagerrak, Skandinavski polotok, Tevtonski viteški red, Vatsko morje, Zelandija.
Aarhus
Aarhus (uradno črkovano Århus od leta 1948 do 1. januarja 2011) je drugo največje mesto na Danskem in sedež občine Aarhus.
Poglej Jutlandija in Aarhus
Angli
Ángli so bili eno glavnih starogermanskih plemen, ki se je po padcu Zahodnorimskega imperija naselilo v Britaniji.
Poglej Jutlandija in Angli
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Jutlandija in Anglija
Atlantski zid
Atlantski zid je bil obrambni sistem, ki ga je med drugo svetovno vojno zgradil Tretji rajh, da bi preprečil zavezniško izkrcanje v zahodni Evropi ter tako nastanek t. i. druge fronte.
Poglej Jutlandija in Atlantski zid
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Jutlandija in Baltsko morje
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Poglej Jutlandija in Barje
Beda Častitljivi
Beda Častitljivi, znan tudi kot Sveti Beda (lat. Bēda Venerābilis), angleški benediktinec, cerkveni učitelj in zgodovinar, * okoli 673, † 25. maj 735, Jarrow, Northumbria.
Poglej Jutlandija in Beda Častitljivi
Danevirke
Danevirke (sodobno dansko črkovanje Dannevirke; v stari norveščini Danavirki, v nemščini Danewerk, dobesedno pomeni »zemeljsko delo Dancev«) je sistem danskih utrdb v Schleswig-Holsteinu v Nemčiji.
Poglej Jutlandija in Danevirke
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Jutlandija in Danska
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Jutlandija in Enciklopedija Britannica
Hans Christian Andersen
Portret znanega pravljičarja Hans Christian Andersen, danski pisatelj in pesnik, * 2. april 1805, Odense, † 4. avgust 1875, København.
Poglej Jutlandija in Hans Christian Andersen
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Jutlandija in Karel Veliki
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Jutlandija in Karolinško cesarstvo
Kattegat
Kattegat; Kattegatt) je 30.000 km² veliko morsko območje, ki ga na zahodu omejujejo polotok Jutlandija, otoki Danskih prelivov in Baltsko morje na jugu ter province Bohuslän, Västergötland, Halland in Skåne na Švedskem na vzhodu. Baltsko morje se izliva v Kattegat skozi Danske prelive.
Poglej Jutlandija in Kattegat
Kielski prekop
Kielski prekop (ali Kiel Canal, do leta 1948 tudi Kaiser-Wilhelm-Kanal) je 98 kilometrov dolg prekop v nemški pokrajini Schleswig-Holstein.
Poglej Jutlandija in Kielski prekop
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Poglej Jutlandija in Kimbri
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Jutlandija in Morena
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Jutlandija in Nemčija
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Poglej Jutlandija in Polotok
Prekop Eider
Prekop Eider (imenovan tudi prekop Schleswig-Holstein) je bil umetna vodna pot na južnem Danskem (kasneje v severni Nemčiji), ki je povezovala Severno morje z Baltskim morjem prek rek Eider in Levensau.
Poglej Jutlandija in Prekop Eider
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Jutlandija in Prva svetovna vojna
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Jutlandija in Ptolemaj
Resava
Resava je ime za prostrane odprte površine, obrasle s travami in nizkim grmičevjem, kjer prevladujejo rastline, kot so vresa (Calluna), češminovke (Berberidaceae), borovnice in redko drevje, kot je breza.
Poglej Jutlandija in Resava
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Jutlandija in Sasi
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Poglej Jutlandija in Søren Kierkegaard
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Jutlandija in Schleswig-Holstein
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Jutlandija in Severna Evropa
Severna Nemčija
Fizična karta Nemčije. Zeleno obarvani so nižinski predeli. Primera hanzeatske arhitekture: mestna hiša (''Rathaus'') in cerkev sv. Nikolaja (''Nikolaikirche'') v Stralsundu. Severna Nemčija je geografsko ne natančno zamejeno območje v Zvezni republiki Nemčiji, za katerega je značilen občutek skupne pripadnosti prebivalstva, ki temelji predvsem na nekdaj skupnem jeziku, zgodovini (Hansa) in podobni mentaliteti.
Poglej Jutlandija in Severna Nemčija
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Jutlandija in Severno morje
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Poglej Jutlandija in Sipina
Skagerrak
Skagerrak (je morski preliv med Jutlandijo in Skandinavskim polotokom na severu Evrope, ki predstavlja zahodni del povezave med Severnim in Baltskim morjem. Proti jugovzhodu se nadaljuje z ožino Kattegat, ki vodi v Baltsko morje. Skagerrak vključuje nekatere najbolj obremenjene ladijske poti na svetu, s plovili iz vseh koncev sveta.
Poglej Jutlandija in Skagerrak
Skandinavski polotok
Skandinavski polotok (zeleno) Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.
Poglej Jutlandija in Skandinavski polotok
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Jutlandija in Tevtonski viteški red
Vatsko morje
Vatsko morje (ali;;; severna frizijščina di Heeff) je bibavični pas v jugovzhodnem delu Severnega morja.
Poglej Jutlandija in Vatsko morje
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Jutlandija in Zelandija
Prav tako znan kot Jutland, Kimbrijski polotok.