Kazalo
176 odnosi: Akustika, Algebra, Alkimija, Analizna kemija, Anatomija, Anatomija človeka, Anorganska kemija, Antropologija, Arheologija, Astrobiologija, Astrofizika, Astronomija, Atomska, molekulska in optična fizika, Behaviorizem, Biofizika, Bioinformatika, Biokemija, Biologija, Biologija človeka, Botanika, Celična biologija, Dinamika fluidov, Dirigiranje, Ekologija, Ekonomija, Endokrinologija, Entomologija, Epistemologija, Estetika, Etika, Etnografija, Etnologija, Etnomuzikologija, Evolucija človeka, Evolucijska biologija, Evropa, Film, Filologija, Filozofija, Filozofija zgodovine, Filozofska antropologija, Finance, Fizična geografija, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna kemija, Fiziologija, Fiziologija človeka, Fonetika, Fonologija, ... Razširi indeks (126 več) »
- Akademske discipline
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Akustika
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Algebra
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Alkimija
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Analizna kemija
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Anatomija
Anatomija človeka
Leonardo da Vincijeva študija človeškega telesa Anatomija človeka je veda znotraj anatomije, ki se ukvarja s preučevanjem morfologije človeškega telesa.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Anatomija človeka
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Anorganska kemija
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Seznam akademskih disciplin in Antropologija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Arheologija
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Astrobiologija
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Astrofizika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Astronomija
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Atomska, molekulska in optična fizika
Behaviorizem
Behaviorízem, znan tudi kot vedênjska perspektíva, je smer psihologije, ki vsa dejanja živih bitij, tudi mišljenje in čustva, obravnava kot objektivne reakcije oz.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Behaviorizem
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Biofizika
Bioinformatika
Bioinformatika je računalniško preučevanje bioloških podatkov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Bioinformatika
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Biologija
Biologija človeka
Biologija človeka je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo, fizično antropologijo in medicino, predmet preučevanja katere je človek.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Biologija človeka
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Botanika
Celična biologija
Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Celična biologija
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Dinamika fluidov
Dirigiranje
Daniel Cohen med dirigiranjem Dirigiranje je veščina, s katero vodimo večjo skupino glasbenih izvajalcev s pomočjo določenih kretenj.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Dirigiranje
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Ekologija
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Ekonomija
Endokrinologija
Endokrinologija je veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem endokrinega sistema in hormonov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Endokrinologija
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Entomologija
Epistemologija
Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Epistemologija
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Estetika
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Etika
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Etnografija
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Etnologija
Etnomuzikologija
Etnomuzikologija je znanstveni študij glasbe v kontekstu kulture.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Etnomuzikologija
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Evolucija človeka
Evolucijska biologija
Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Evolucijska biologija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Evropa
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Film
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Filologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Filozofija
Filozofija zgodovine
Filozofija zgodovine je filozofski nauk o bistvu, smislu in najsplošnejših zakonih zgodovinskega razvoja.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Filozofija zgodovine
Filozofska antropologija
Filozofska antropologija (gr. antropos - logos.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Filozofska antropologija
Finance
Finance so gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi zadevami.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Finance
Fizična geografija
Fizična geografija je veja geografske znanosti, ki zajema skupino disciplin, katerim je skupno preučevanje naravnih preoblikovalnih dejavnikov zemeljskega površja.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Fizična geografija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Fizika
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Fizika osnovnih delcev
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Fizikalna kemija
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Fiziologija
Fiziologija človeka
Fiziologija človeka je veda o življenjskih procesih v zdravem človeškem organizmu in njegovih delih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Fiziologija človeka
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Fonetika
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Fonologija
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Genetika
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Geodezija
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Geofizika
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Geografija
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Geologija
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Geometrija
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Geomorfologija
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Glasba
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Glasbena kompozicija
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Gledališče
Gnoseologija
Gnoseologíja ali gnozeologíja (starogrško γνῶσις: gnṑsis, spoznanje + λόγος: lógos, beseda) je filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Gnoseologija
Hermenevtika
Hermenevtika je študijsko področje, ki se ukvarja z razumevanjem besedil.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Hermenevtika
Herpetologija
Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).
Poglej Seznam akademskih disciplin in Herpetologija
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Hidrologija
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Humanistika
Ihtiologija
Ihtiologija (iz grških ikhthu - ribe, logos - znanost) je veja zoologije, ki preučuje ribe.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Ihtiologija
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Izobraževanje
Jazz
Jazz ali džez je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Jazz
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Jedrska fizika
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Jezikoslovje
Kabala
vesolja. Kabala (קַבָּלָה, tiberijsko, Qabbālāh) dobesedno pomeni »prejemanje«, včasih pa je prečrkovana kot Cabala, Kabbala, Kabbalah, Qabalah ali drugače.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kabala
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kemija
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Klavir
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Književnost
Kognitivna psihologija
Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kognitivna psihologija
Komorna glasba
Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Komorna glasba
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Komuniciranje
Komunikacija živali
Čivava z renčanjem (zvočni signal), kazanjem zob in položajem ušes (vidni signal) sporoča, da bo napadla, če se bo vsiljivec še bolj približal Komunikacija ali sporazumevanje živali je proces, v katerem en živalski organizem z oddajanjem signala, ki se prek medija prenese do drugega organizma (sprejemnika), povzroči spremembo sprejemnikovega vedenja.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Komunikacija živali
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Koran
Korepetitor
Korepetitor je pianist, ki spremlja izvajalce na solističnih instrumentih ali pevski zbor.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Korepetitor
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kozmologija
Kreativno pisanje
Pisanje ima velik pomen tudi v obliki izražanja lastnih misli, čustev, mnenj, dogodkov...
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kreativno pisanje
Kriobiologija
Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kriobiologija
Kriogenika
Kriogenika se opredeljuje kot znanstvena študija materialov in njihovega vedenja pri izredno nizkih temperaturah.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kriogenika
Kriptografija
2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kriptografija
Kriptozoologija
Kríptozoologíja (grško κρυπτος: kryptos - 'tajen', 'skrit' + zoos, 'živalski' + logos, 'znanost') je biološka veda o doslej še nedokaznem obstoju nekaterih živalskih vrst, kot so npr.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Kriptozoologija
Limnologija
Limnologija je veda, ki se ukvarja z raziskavo celinskih voda.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Limnologija
Liturgična glasba
Liturgična glasba predstavlja del verskih obredov, ki so tesno povezani s tradicijo.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Liturgična glasba
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Logika
Makroekonomija
Makroekonomija (iz grške predpone makro-, "veliko" + ekonomija) je področje ekonomije, ki se ukvarja uspešnostjo, strukturo, vedenjem in odločanjem v ekonomiji kot celoti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Makroekonomija
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Matematična analiza
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Matematika
Menedžment
Menedžment ali upravljanje je proces odločanja, načrtovanja, osmišljanja, usmerjanja, razporejanja (alociranja) organizacijskih resursov (virov), vodenja ter nadzora in vrednotenja izvajanja različnih aktivnosti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Menedžment
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Metafizika
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Meteorologija
Mikologija
Mikologija Mikologija (grško μύκης, mukes - gliva) je veda in znanost, ki se ukvarja z glivami, njihovimi genetskimi in biokemičnimi lastnostmi, njihovo taksonomijo in njihovim gospodarskim pomenom (npr. penicilin v medicini; glive kvasovke pri pridelovanju piva, vina, sira; užitne gobe), kot tudi z nevarnostmi, s katerimi so povezane, npr.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Mikologija
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Poglej Seznam akademskih disciplin in Mikrobiologija
Mikroekonomija
Mikroekonomija je veja prevladujoče ekonomije, ki preučuje vedenje posameznikov in podjetij, ki sprejemajo odločitve glede alokacije redkih resursov in interakcij med temi posamezniki in podjetji.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Mikroekonomija
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Mineralogija
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Mitologija
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Molekularna biologija
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Morfologija (biologija)
Morska biologija
Koralni grebeni so kompleksni morski ekosistemi z izredno biotsko raznovrstnostjo Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih (brakičnih) vodah.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Morska biologija
Muzikologija
Muzikologíja (mousikē - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preučuje glasbo.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Muzikologija
Neverbalna komunikacija
Neverbalna komunikacija je način sporazumevanja iz katerega so izvzete besede in izključeni simboli kot nadomestki besed.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Neverbalna komunikacija
Nevropsihologija
Nevropsihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja s povezovanjem izsledkov o anatomskih strukturah in nevrofizioloških procesih v možganih, ki so običajno plod dela raziskovalcev na področju biomedicinskih ved na eni strani ter specifičnimi psihološkimi procesi na drugi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Nevropsihologija
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Oceanografija
Odnosi z javnostmi
Odnosi z javnostmi (angleško: public relations, francosko: relations publique, nemško: Öffentlichkeitsarbeit) so stroka, ki se ukvarja z vzpostavljanjem, grajenjem in vzdrževanjem odnosov med nekim subjektom (navadno podjetjem, vendar enako velja za vse vrste organizacij in celo nekatere posameznike) ter njegovimi déležniki in javnostmi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Odnosi z javnostmi
Oglaševanje
Oglas na jadrnici Oglaševánje je plačana oblika tržnega komuniciranja, del tržno komunikacijskega spleta, ki pa je del marketinga.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Oglaševanje
Ontologija
Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Ontologija
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Optika
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Organizacijska psihologija
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Organska kemija
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Orgle
Ornitologija
Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Ornitologija
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Paleontologija
Parazitologija
Parazitologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem odnosa parazitizma (tudi zajedavstva).
Poglej Seznam akademskih disciplin in Parazitologija
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Poglej Seznam akademskih disciplin in Patologija
Pedologija
Pedologija ali veda o tleh proučuje tla.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Pedologija
Pihala
Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Pihala
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Plazma (fizika)
Ples
Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Ples
Politična filozofija
Politična filozofija je filozofska disciplina, ki preučuje temeljna vprašanja oblasti in medosebne ter medinstitucionalne odnose znotraj neke trajnejše organizirane skupnosti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Politična filozofija
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Politične znanosti
Pomorstvo
Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Pomorstvo
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Prazgodovina
Programska oprema
Urejevalnik besedila LibreOffice Writer Prográmska opréma (tudi sóftvêr ali prográmje) je skupek računalniških programov, ki skupaj s strojno opremo računalnika tvori celoto.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Programska oprema
Propaganda
2. svetovne vojne Propagánda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Propaganda
Psihoanaliza
Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Psihoanaliza
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Psihologija
Računalniško programiranje
Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Računalniško programiranje
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Računalništvo
Razvojna psihologija
Razvojna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se osredotoča na raziskovanje psiholoških funkcij in njihovih sprememb v kontekstu ontogeneze posameznika (otroštvo, mladostništvo, odraslost, zrelost in staranje), pri čemer so posamezne raziskave in teorije lahko posvečene tudi le posameznim funkcijam (intelektualnim, kognitivnim, nevrološkim, socialnim ali moralnim) in njihovim spremembam v toku razvoja ali le posameznim obdobjem življenjskega cikla.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Razvojna psihologija
Režiser
Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Režiser
Robot
livarni Robot je stroj, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Robot
Sedimentologija
zajema študij modernih sedimentov kot so pesek, melj in glina, in procese, ki potekajo pred, med in po njihovem odlaganju.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Sedimentologija
Semantika
Semantika oziroma pomenoslovje je veda, ki se za razliko od semiotike ukvarja z nematerialno, tj.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Semantika
Semiotika
Semiotika ali znamenjeslovje je jezikoslovna veda, ki se ukvarja z jezikovnimi znaki (simboli) in sistemi znakov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Semiotika
Sestava
Sestava je po SSKJ tisto, kar je določeno z vrsto in količino sestavin.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Sestava
Seznam programskih jezikov
Seznam programskih jezikov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Seznam programskih jezikov
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Seznam akademskih disciplin in Skladnja
Socialna psihologija
Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Socialna psihologija
Sociolingvistika
Sociolingvistika, tudi družbeno jezikoslovje, je veja jezikoslovja, ki obravnava jezik kot družbeni fenomen.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Sociolingvistika
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Sociologija
Sodobna filozofija
Sodobna filozofija označuje skupino vplivnejših filozofskih smeri, ki delujejo dandanes oziroma so močno zaznamovale naše in minulo stoletje.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Sodobna filozofija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Srednji vek
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Statistika
Strojna oprema računalnika
Zgradba osebnega računalnika: 1. monitor, 2. matična plošča, 3. procesor, 4. ATA-vtičnice, 5. bralno pisalni pomnilnik (RAM), 6. razširitvene kartice, 7. napajalnik, 8. optični pogon (CD/DVD), 9. trdi disk, 10. tipkovnica in 11. miška Strôjna opréma računalnika so vsi njegovi materialni deli (za razliko od nematerialne programske opreme).
Poglej Seznam akademskih disciplin in Strojna oprema računalnika
Strunska glasbila
Strunska glasbila (kordofoni) so glasbila, ki ustvarjajo zvok z nihajočimi napetimi strunami.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Strunska glasbila
Talmud
Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Talmud
Telekomunikacije
Telekomunikacije so področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki obravnava prenos informacij na daljavo.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Telekomunikacije
Teoretična kemija
Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Teoretična kemija
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Teorija števil
Teorija iger
Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Teorija iger
Teorija informacij
Teoríja informácij je veja uporabne matematike in elektrotehnike, ki se ukvarja z informacijami in njihovimi merljivostmi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Teorija informacij
Tolkala
Tolkalske palice Tolkála so glasbila, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci) udarjamo nanje.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Tolkala
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Topologija
Trženje
Tŕženje ali márketing je veda, ki definira ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skuša z njimi vzpostavljati dobičkonosne odnose.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Trženje
Tržno komuniciranje
Tržno komuniciranje je skupek dejavnosti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Tržno komuniciranje
Trg dela
Trg dela je trgovanje z delovnimi storitvami.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Trg dela
Trobila
Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Trobila
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Umetna inteligenca
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Umetnost
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Umetnostna zgodovina
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Univerza
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Vede o Zemlji
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Verjetnostni račun
Vojaška zgodovina
Vojaška zgodovina je interdisciplinarna veda, ki združuje področji zgodovine in obramboslovja.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Vojaška zgodovina
Vokalna glasba
V vokalno glasbo (lat.vox-glas) uvrščamo vse oblike muziciranja, v katerem sodelujejo pevski glasovi.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Vokalna glasba
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Vzhodna filozofija
Zastavoslovje
Zastava ''Mednarodne veksikološke zveze'' (''Fédération internationale des associations vexillologiques'') Plapolajoča zastava Slovenije Zastavoslôvje (veksikologíja) je pomožna zgodovinska veda o zastavah; izraz prihaja iz latinske besede vexillum, ki pomeni zastavo ali prapor.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Zastavoslovje
Zborovodja
Zborovodja je dirigent pevskega zbora.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Zborovodja
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Zgodovina
Zgodovinsko jezikoslovje
Zgodovinsko jezikoslovje je del jezikoslovja, ki preučuje jezikovne spremembe.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Zgodovinsko jezikoslovje
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Znanost
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Seznam akademskih disciplin in Zoologija
Glej tudi
Akademske discipline
Prav tako znan kot Klasifikacija znanosti, Seznam akademskih smeri.