Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Univerza

Index Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

73 odnosi: Absolvent, Akademski nazivi, Akademski zbor, Aritmetika, Asistent, Astronomija, Atene, Bagdad, Bolonjski proces, Bruc, Budizem, Damask, Dekan (šolstvo), Demonstrator, Dialektika, Diploma, Disertacija, Docent, Doktorat, Evropa, Fakulteta, Filozofija, Francija, Geometrija, Gimnastika, Glasba, Grki, Indeks, Indija, Islam, Italija, Izobraževanje, Kairo, Katedra, Kordova, Lektor, Logika, Magister, Matematika, Medicina, Platon, Platonova Akademija, Pravo, Profesor, Rektor, Retorika, Sadovnjak, Seminar, Sevilja, Seznam akademij v Sloveniji, ..., Seznam fakultet v Sloveniji, Seznam univerz na Češkem, Seznam univerz na Hrvaškem, Seznam univerz v Avstriji, Seznam univerz v Bosni in Hercegovini, Seznam univerz v Italiji, Seznam univerz v Nemčiji, Seznam univerz v Sloveniji, Seznam univerz v Srbiji, Seznam univerz v Združenem kraljestvu, Seznam visokih šol v Sloveniji, Slovnica, Teologija, Toledo, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 10. stoletje, 11. stoletje, 13. stoletje, 1919, 20. stoletje, 387 pr. n. št., 5. stoletje, 975. Razširi indeks (23 več) »

Absolvent

Absolvênt je študent, ki je končal študij na univerzi, ni pa še opravil vseh izpitov ali izdelal diplomskega dela.

Novo!!: Univerza in Absolvent · Poglej več »

Akademski nazivi

Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.

Novo!!: Univerza in Akademski nazivi · Poglej več »

Akademski zbor

Akadémski zbòr je z »Zakonom o « opredeljen kot organ visokošolskega zavoda (članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda), sestavljen iz vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.

Novo!!: Univerza in Akademski zbor · Poglej več »

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Novo!!: Univerza in Aritmetika · Poglej več »

Asistent

Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.

Novo!!: Univerza in Asistent · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Univerza in Astronomija · Poglej več »

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Novo!!: Univerza in Atene · Poglej več »

Bagdad

Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.

Novo!!: Univerza in Bagdad · Poglej več »

Bolonjski proces

Bolónjski procès je postopek usklajevanja visokošolskih študijskih procesov in harmonizacije akademskih nazivov v Evropi.

Novo!!: Univerza in Bolonjski proces · Poglej več »

Bruc

Brúc je študent prvega letnika univerze.

Novo!!: Univerza in Bruc · Poglej več »

Budizem

Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).

Novo!!: Univerza in Budizem · Poglej več »

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Novo!!: Univerza in Damask · Poglej več »

Dekan (šolstvo)

Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela. Za dekana visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je zaposlen kot visokošolski učitelj na tem zavodu. Dekana imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. Pisarna dekana se imenuje dekanát. Posebno v nemškem govornem področju se je dekana nekdaj nazivalo z »Vaša spektabiliteta«.

Novo!!: Univerza in Dekan (šolstvo) · Poglej več »

Demonstrator

Demonstrátor (latinsko demonstrare, kazati) je študent višjega letnika, ki pomaga profesorju ali asistentu pri vajah (pomaga študentom pri praktičnih vajah, pretipkava izpitna vprašanja ipd.). Vsak visokošolski zavod univerze določi način izbiranja demonstratorjev s pravilnikom.

Novo!!: Univerza in Demonstrator · Poglej več »

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez. Skozi zgodovino filozofije je dobivala različne pomenske poudarke v razponu od veščine razpravljana do ontološkega (in na meji filozofije tudi teološkega) vedenja o resnici in bivajočem. Dialektika je svoj vrhunec kot vseobsegajoči svetovnozgodovinski proces dosegla s Heglovim objektivnim idealizmom ter nadaljnjo izpeljavo z Marxovim dialektičnim materializmom. Izhodiščne opredelitve dialektike.

Novo!!: Univerza in Dialektika · Poglej več »

Diploma

Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.

Novo!!: Univerza in Diploma · Poglej več »

Disertacija

Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.

Novo!!: Univerza in Disertacija · Poglej več »

Docent

Docènt oz.

Novo!!: Univerza in Docent · Poglej več »

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Univerza in Doktorat · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Univerza in Evropa · Poglej več »

Fakulteta

Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.

Novo!!: Univerza in Fakulteta · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Univerza in Filozofija · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Univerza in Francija · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Univerza in Geometrija · Poglej več »

Gimnastika

Gimnastičarka med izvajanjem elementa na gredi Gimnastika je športna panoga, ki se deli na dve zvrsti - to sta športna gimnastika in ritmična gimnastika.

Novo!!: Univerza in Gimnastika · Poglej več »

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.

Novo!!: Univerza in Glasba · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Univerza in Grki · Poglej več »

Indeks

Indeks je lahko.

Novo!!: Univerza in Indeks · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Univerza in Indija · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Univerza in Islam · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Univerza in Italija · Poglej več »

Izobraževanje

Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.

Novo!!: Univerza in Izobraževanje · Poglej več »

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Novo!!: Univerza in Kairo · Poglej več »

Katedra

Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.

Novo!!: Univerza in Katedra · Poglej več »

Kordova

Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.

Novo!!: Univerza in Kordova · Poglej več »

Lektor

Léktor (- bralec, čitatelj) je beseda, ki je proti koncu srednjega veka v srednji Evropi označevala akademsko izobraženega učitelja, šele v preteklem stoletju pa se je pomensko specializirala v učitelja tujega jezika. Beseda lektor je tujka, prevzeta prek nemščine (Lektor) iz latinščine lector - bralec, in ima zdaj več pomenov.

Novo!!: Univerza in Lektor · Poglej več »

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Novo!!: Univerza in Logika · Poglej več »

Magister

Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.

Novo!!: Univerza in Magister · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Univerza in Matematika · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Univerza in Medicina · Poglej več »

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Novo!!: Univerza in Platon · Poglej več »

Platonova Akademija

Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.

Novo!!: Univerza in Platonova Akademija · Poglej več »

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Novo!!: Univerza in Pravo · Poglej več »

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Novo!!: Univerza in Profesor · Poglej več »

Rektor

Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.

Novo!!: Univerza in Rektor · Poglej več »

Retorika

Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.

Novo!!: Univerza in Retorika · Poglej več »

Sadovnjak

Sadovnjak z jablanami Sadovnjak je nasad dreves ali grmičevja, namenjen pridelavi sadja, lahko pa tudi oreškov.

Novo!!: Univerza in Sadovnjak · Poglej več »

Seminar

Seminar je oblika dinamičnega poučevanja oz.

Novo!!: Univerza in Seminar · Poglej več »

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Novo!!: Univerza in Sevilja · Poglej več »

Seznam akademij v Sloveniji

Seznam akademij (visokošolski zavod) v Sloveniji.

Novo!!: Univerza in Seznam akademij v Sloveniji · Poglej več »

Seznam fakultet v Sloveniji

Seznam fakultet v Sloveniji.

Novo!!: Univerza in Seznam fakultet v Sloveniji · Poglej več »

Seznam univerz na Češkem

Seznam univerz na Češkem.

Novo!!: Univerza in Seznam univerz na Češkem · Poglej več »

Seznam univerz na Hrvaškem

Seznam univerz in visokih šol na Hrvaškem.

Novo!!: Univerza in Seznam univerz na Hrvaškem · Poglej več »

Seznam univerz v Avstriji

Seznam univerz v Avstriji (ni popoln).

Novo!!: Univerza in Seznam univerz v Avstriji · Poglej več »

Seznam univerz v Bosni in Hercegovini

Seznam univerz v Bosni in Hercegovini.

Novo!!: Univerza in Seznam univerz v Bosni in Hercegovini · Poglej več »

Seznam univerz v Italiji

V Italiji je 65 državnih, 3 deželne in 13 zasebnih univerz, 3 državni univerzitetni zavodi, 11 zasebnih telematskih univerz in več podružnic tujih univerz, med katerimi izstopajo Vatikanske (na primer Gregoriana).

Novo!!: Univerza in Seznam univerz v Italiji · Poglej več »

Seznam univerz v Nemčiji

Seznam univerz v Nemčiji.

Novo!!: Univerza in Seznam univerz v Nemčiji · Poglej več »

Seznam univerz v Sloveniji

Seznam slovenskih univerz.

Novo!!: Univerza in Seznam univerz v Sloveniji · Poglej več »

Seznam univerz v Srbiji

Seznam univerz v Srbiji.

Novo!!: Univerza in Seznam univerz v Srbiji · Poglej več »

Seznam univerz v Združenem kraljestvu

Seznam univerz v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Univerza in Seznam univerz v Združenem kraljestvu · Poglej več »

Seznam visokih šol v Sloveniji

Seznam visokih šol v Sloveniji.

Novo!!: Univerza in Seznam visokih šol v Sloveniji · Poglej več »

Slovnica

Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.

Novo!!: Univerza in Slovnica · Poglej več »

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).

Novo!!: Univerza in Teologija · Poglej več »

Toledo

Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.

Novo!!: Univerza in Toledo · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Univerza in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

10. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.

Novo!!: Univerza in 10. stoletje · Poglej več »

11. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.

Novo!!: Univerza in 11. stoletje · Poglej več »

13. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.

Novo!!: Univerza in 13. stoletje · Poglej več »

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Univerza in 1919 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Univerza in 20. stoletje · Poglej več »

387 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. Leta: 392 pr. n. št. 391 pr. n. št. 390 pr. n. št. 389 pr. n. št. 388 pr. n. št. - 387 pr.

Novo!!: Univerza in 387 pr. n. št. · Poglej več »

5. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.

Novo!!: Univerza in 5. stoletje · Poglej več »

975

975 (CMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Univerza in 975 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Univerzitetni študij, Vseučilišče.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »